Z Izolani ob vsaki priložnosti

“Pihalni orkester Izola je naš orkester. Njegova zgodovina se je začela pisati davnega leta 1875 in z nami je vselej ob vseh priložnostih, ko nas njegove note pobožajo, razveselijo, nagradijo, tudi prebudijo,” je pomen Pihalnega orkestra Izola strnila Nataša Benčič, povezovalka sobotnega slavja ob 140. obletnici ustanovitve sestava, ki je tudi tokrat z jubilejnim koncertom napolnil Manziolijev trg.

Izolski pihalni orkester je s sobotnim slavnostnim koncertom 
napolnil izolski Manziolijev trg.
Izolski pihalni orkester je s sobotnim slavnostnim koncertom napolnil izolski Manziolijev trg.  

IZOLA > S Fanfarami in Himno za mir so začeli koncertni dogodek, na katerem so obudili nekaj ključnih dogodkov v zgodovini orkestra, ki sta ga pred 140 leti ustanovila Niccolò in Domenico Benvenuti in je tedaj štel 30 članov. Kakor je mogoče prebrati iz zgodovine, ki so jo člani skupaj napisali in objavili na s podatki bogati spletni strani, je najdaljši staž med dirigenti imel Vigilio Gottard, ki je dirigentsko palico orkestra, takrat poimenovanega Banda Giuseppe Verdi, prevzel leta 1904. Vihtel jo je kar 46 let, vse do svoje smrti leta 1950.

Orkester je kajpada močno prizadel eksodus Italijanov iz Istre. “Po letu 1950 prevzame dirigentsko palico Just Bole iz Pirana, ki orkester vodi do leta 1955. Delovanje orkestra je bilo v tem času okrnjeno zaradi 'eksodusa' in povojnih razmer na tem področju. Leto 1955 - 56 je bilo tako prelomnica v delovanju orkestra, saj se je spremenila njegova narodnostna sestava in tudi večji del glasbenega repertoarja,” je mogoče prebrati. Taktirko so si nato predajali Frano Miličević, Pino Muser, ki je leta 1963 vodenje predal Bogomirju Babiču, ta pa je z orkestrom krmaril vse do leta 1988, z izjemo leta 1975, ko je orkestru dirigiral Nikolaj Peršič. Nato so se zvrstili še Aleš Bolje, Zlatko Tota, Tomaž Bukovc, do Mirka Orlača, profesorja pozavne, ki orkester vodi od leta 2007. Odtlej orkester niza številne uspehe doma in v tujini, med katere nedvomno sodi tudi povabilo na septembrski festival pihalnih orkestrov na Dunaju.

Predvsem pa je v vseh teh letih v sestavu igralo veliko generacij glasbenikov. Danes ima več kot 50 članov, predseduje pa mu trobentač Denis Lovrečič, ki tudi sam igra v orkestru že štiri desetletja. Funkcijo predsednika je leta 2003 prevzel od očeta, Miranda Lovrečiča, ki mu je predsedoval vse od konca petdesetih let.

“Če želiš obdržati skupaj toliko ljudi, mora biti najprej pri vseh prisotna posebna volja in želja. Ekipa mora biti zdrava z zdravimi interesi. Ker v orkestru združujemo glasbenike od 6. pa do 60. leta starosti, ni nič neobičajnega, če se ustvarijo generacijske skupine, a pomembno je, da vsi delamo za skupni cilj,” poudarja Denis Lovrečič, ki tudi pove, da kajpada brez ljubezni do glasbe in tovrstnega igranja, gostovanj ter številnih nastopov prav tako ne gre.

Na izolskem koncertu se jim je na odru pridružil tudi kantavtor Rudi Bučar, s katerim so zaigrali njegovo Šaltinko. Med glasbeniki, ki so v minulih letih ob različnih priložnostih nastopili z orkestrom, najdemo Ota Pestnerja, Vladimirja Čadeža, Štajerskih 7 in druge. Posnetke skupnih nastopov, ki so se zgodili v zadnjih petih letih, so zbrali na dvojni plošči, ki je izšla ob jubileju. Na njej se kot solisti v skladbah različnih zvrsti - od klasike do popa - predstavljajo tudi številni mladi glasbeniki izolskega sestava.

Med dogodki, s katerimi bo orkester počastil svoj visoki jubilej, se posebej veselijo 1. Srečanja istrskih pihalnih orkestrov, na katerega bodo maja prihodnje leto povabili sestave iz slovenske, hrvaške in italijanske Istre. Izola lahko tako maja 2016 pričakuje invazijo 1000 godbenikov. MPG


Najbolj brano