Rudi Bučar: V moji glasbi so meje odprte

Čeprav je dvojna, ima tri dele. Na Konc, dvojni album, ki je pred dnevi izšel pri založbi Celinka.si, je Rudi Bučar z nitjo povezal svojo avtorsko glasbo zadnjih let - vključno z lanskima festivalskima zmagovalkama Sen znala jes in Ti -, “živ filing s koncerta” ter ljudske pesmi, ki jih je priredil za vokalno skupino 7 plus. In ta nit je - istrska.

> Zakaj je Konac tak kot je in zakaj je dvojen?

“Pred letom dni, ko sem razmišljal, kako bi naslovil plošči, se mi je po glavi motala ideja, da bi se album imenoval Nit. Potem sem vprašal nonota, kako se reče niti po ištrijansko, in ko mi je odgovoril, sem rekel 'to je to.' Konc. Pa še na “k” je ... (smeh), tako da nadaljuje kontinuiteto naslovov prejšnjih plošč - Kapot, Kambient, ki jo je prekinil Rudi Bučar in Istrabend.”

> Zakaj dvojna plošča, ki je pravzaprav trodelna?

“Hm, v bistvu sploh nisem šel za tem, da je sestavljena iz treh delov. Na to me je pred dnevi opozoril novinar z Radia Prlek. Na cedeju Konc so moje avtorske skladbe, ki so v zadnjem obdobju našle pot k poslušalcem kot singli, in še nekaj pesmi, ki so bile posnete na koncertu v Avditoriju leta 2012, ko sem tam nastopal z Istrabendom. Cede Kantajmo pa je malce drugačna zgodba. Gre za večinoma istrske ljudske pesmi, ki sem jih priredil za Kvartet 7 plus. Tako je na albumu res veliko različnih glasbenih stilov, a hkrati ostaja platforma Istra.”

> Dve skladbi izstopata zaradi svojega 'športnega duha' - Ištrijanski maraton in Izola ...

“Ko so lani pripravljali prvi Istrski maraton, sem želel sodelovati, saj se mi zdi takšna prireditev resnično pomembna. Zato sem organizatorjem ponudil, da napišem himno. Pred kratkim pa so me v Nogometnem klubu Izola prosili, če napišem himno tudi zanje. V Izoli so nogometni klub ustanovili leta 1923; skozi vso svojo zgodovino je z mestom neločljivo povezan in mu je veliko dal. Na klub sem tudi osebno navezan, zanj sem igral v mlajših selekcijah, moj oče je igral za ta klub, prav tako stric, nono pa je bil celo nekaj časa predsednik. Za pesem je režiser Peter Kleva posnel tudi videospot in res sem vesel, da je ta pesem dobila tudi močno vizualno zgodbo.”

> Na Emi smo lahko prvič Šaltinko , ki je najnovejša na novi plošči. Kakšne odzive dobivate nanjo? Nekateri ne razumejo najbolje, zakaj ste Istro v tej skladbi pomešali z balkanskimi ritmi.

“Ja, balkanski melos je nekatere zmotil, očitajo mi, da sem komad naredil na prvo žogo. V osnovi sem to skladbo, ki si naslov sposodi pri tradicionalnem istrskem plesu, napisal za povsem drugačno zasedbo - klavir, činele, metronom in glas -, in ko so me povabili, da bi sodeloval na Emi, sem jo vzel iz predala in jo priredil. V osnovi pesmi so poudarjeni istrski elementi - lestvica, glasbila ter tradicionalni napev 'trajna-nina-nena' ... To, da je ta skladba povzročila polemike, me ne moti. Zdi se mi dobrodošlo, navsezadnje na svoji kantavtorski poti istrsko glasbeno tradicijo vseskozi mešam z drugimi prvinami - od jazza, bluesa do reggaeja ... V moji avtorski glasbi ni zapor, meje so odprte. Pri poustvarjanju ljudske glasbe pa sem nekoliko bolj konservativen in poskušam besedilo in melodijo ohranjati, da ostaja ljudska pesem prepoznavna.”

> To se na plošči sliši na koncertnih posnetkih ter v Kantajmo . Plošča Kvarteta 7 plus je izšla lani, zakaj ste se odločili, da jo uvrstite na Konc ?

“To ploščo sem uvrstil na album, ker se mi zdi, da potrebuje še malce pozornosti. Pa tudi zato, ker ta projekt čutim kot svojega.”

> Zakaj ste se lotili pisanja priredb istrskih ljudskih za vokalno zasedbo?

“To je bila že dolgo moja želja. Istrske ljudske sem hotel prirediti tako, da jih lahko poje tako vaški lovski pevski zbor, kot eminentna zasedba na odru Cankarjevega doma. Izhajam iz zborovske družine, pri nas doma se je vedno pelo, zato do te glasbe čutim veliko spoštovanje in naklonjenost.”

> Med istrskimi in avtorskimi skladbami pa je na plošči tudi Bandiera rossa , ki s sabo nosi še delček Katjuše . Na prejšnji plošči ste povezali Bella ciao in Vstajenje Primorske . Od kod vaša naklonjenost partizanski pesmi?

“Zrasel sem z njo, tako kot z zborovsko glasbo in istrsko ljudsko pesmijo. Partizanske pesmi oziroma pesmi upora čutim kot svoje, ker nosijo vrednote, v katere verjamem.”

> Že nekaj let nazaj ste vzeli za svojo Dam ti jutra .

“Ta skladba, za katero je glasbo napisal Zdenko Cotič, besedilo pa Drago Mislej Mef, je zame eden najlepših slovenskih komadov. Že ko sem jo slišal v izvedbi skupine Halo, sem se zaljubil vanjo. Zdenku sem povedal, kako bi jo predrugačil in se je strinjal. Pred leti je sicer že izšla že na njegovi plošči, a sem se kljub temu odločil, da jo dam še na svojo.”

> Menda ima zanimivo zgodbo tudi Drugačna ...

“Ja, res je. Besedilo je napisal Vili Fabjančič, rodila pa se na malo poseben način. Z Vilijem sva 'chatala', se pogovarjala po spletu, in sem ga vprašal, če ima kakšno besedilo. Pa mi je poslal najprej eno, čez par minut še drugo kitico. Vzel sem kitaro in jo v desetih minutah uglasbil. Kot singel je izšla pred približno štirimi leti, a doslej ni bila še na nobeni plošči ...”

> Ta čas, ko se pogovarjava, v lokalu, kjer sva, vrtijo vašo ploščo. Kako se vam to zdi?

“V bistvu je težko opisati, kako je, ko prideš nekam, in zaslišiš zvočnikov svojo muziko. Ko je ljudem všeč, kar si naredil, ni denarja, ki bi lahko to nadomestil.”

MAKSIMILJANA IPAVEC

---