Vsak poseg v prostor šteje

V soboto so na gradu Štanjel podelili nagrade Maksa Fabianija, osrednja priznanja za dosežke na področju urbanizma in prostorskega načrtovanja v Sloveniji. Nagradili so tudi dva primorska načrta.

Avtorji Idejna zasnova za revitalizacijo mlinov  na belokranjskih vodotokih in umestitev malih hidroelektrarn ob podelitvi nagrade. Foto: Petra Mezinec
Avtorji Idejna zasnova za revitalizacijo mlinov na belokranjskih vodotokih in umestitev malih hidroelektrarn ob podelitvi nagrade. Foto: Petra Mezinec

ŠTANJEL > Nagrade Maksa Fabianija podeljuje Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije (DUPSS). Letos so med devetimi prispelimi deli podelili tri priznanja in eno študentsko nagrado. Lilijana Jankovič Grobelšek, predsednica DUPSS in slavnostna govornica, je povedala, da je v prostoru veliko nerešenih težav. “Ni nam vseeno. Zakaj? Vsak poseg v prostor šteje, saj sooblikuje naš skupni prostor in dograjuje podobo Slovenije,” je poudarila.

Najvišje nagrade letos niso podelili, saj nobeno delo kakovostno ni izjemno izstopalo, je povedal Andrej Pogačnik, predsednik strokovne komisije. Poleg njega so prispela dela ocenjevali še Boštjan Cotič in Lučka Ažman Momirski.

“V stroki prostorsko planiranje postaja vse bolj cenjeno in razpoznavno,” je o napredovanju pomena te stroke povedal Pogačnik. Med ljudmi je dojemanje precej drugačno: “Pozornost medijev je usmerjena v negativne vidike, kot je recimo dolgotrajnost pridobivanja gradbenih dovoljenj, ne pa na pozitivne vidike in na vprašanje, kaj bi bilo, če prostorskega načrtovanja ne bi bilo.”

Kot eno glavnih težav vidi predvsem pomanjkanje pravice in dolžnosti prostorskih načrtovalcev, da povežejo razne sektorske interese, od okoljevarstvenih do kulturnih. “Gre za stroko, ki mora povezovati in dati najboljše rešitve,” je še poudaril.

Mesto prvega med prvimi je pripadalo delu Idejna zasnova za revitalizacijo mlinov na belokranjskih vodotokih in umestitev malih hidroelektrarn. Idejna študija je lahko vzorec za reševanje tovrstne problematike tako v Sloveniji kot tudi v tujini, zato bo komisija delo predlagala za evropsko nagrado ECTP.

Nagrado Maksa Fabianija Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije podeljuje vsaki dve leti. Bodo pa v prihodnjem letu, ob 150. obletnici rojstva velikega urbanista, podelili mednarodno urbanistično nagrado. K sodelovanju bodo povabili arhitekte in urbaniste iz držav, ki se jih je Fabianijevo delo dotaknilo.

Priznanje so prejeli tudi avtorji Občinskega prostorskega načrta Sežana - priložnost Krasa; s podnaslovom Moja občina - moja vas. “Gesla, ki so zapisana v pisnem delu načrta in predstavljena v slikovnem gradivu, niso posebej nova in drugačna,” je pojasnil Pogačnik, vendar je vrednost posameznega dela predvsem iz vidika približanja prostorskega načrtovanja ljudem in njihovim potrebam. “Predstavitev je bila blizu ljudem, izdelovalci so jo popestrili s stavki v lokalnem dialektu in izraža avtohtone želje krajanov glede urejanja prostora,” je še povedal. Delu po mnenju komisije sicer manjka poudarek in razmišljanje o državnih projektih, kot sta logistično proizvodna cona Orlek in hitra železnica.

Je pa žirija med prijavljenimi deli pogrešala več občinskih prostorskih načrtov. “Ne le zato, ker je to danes osrednja naloga prostorskih načrtovalcev, ampak tudi zato ker je to osrednja potreba prostorskega urejanja v Sloveniji,” je pojasnil Pogačnik.

Komisijo je prepričalo tudi delo Kolesarski, krajinski in simbolni vidiki kolesarske poti v Bohinju.

Študentsko nagrado Maksa Fabianija oziroma potovalno štipendijo Maksa Fabianija, letos so jo prvič podelili, je prejelo delo Prožen obalni rob - Izola vzhod.

PETRA MEZINEC


Najbolj brano