Grčija ni več zibelka lezbične poezije

Ob zaključku mednarodne prevajalske delavnice lezbične poezije so se v sredo v Kosovelovi knjižnici s svojimi pesmimi in prevodi iz drugih jezikov predstavile letošnje udeleženke iz petih evropskih držav.

Večer lezbične poezije v Kosovelovi knjižnici so spletli (od leve) povezovalec Brane Mozetič ter pesnice prevajalke Anna Gulczynska, Anna Mattsson, Alicia Garcia Nunez, Kallia Papadaki in Kristina Hočevar Foto: Bogdan Macarol
Večer lezbične poezije v Kosovelovi knjižnici so spletli (od leve) povezovalec Brane Mozetič ter pesnice prevajalke Anna Gulczynska, Anna Mattsson, Alicia Garcia Nunez, Kallia Papadaki in Kristina Hočevar Foto: Bogdan Macarol

SEŽANA > Pod okriljem Centra za slovensko književnost poteka v Danah pri Sežani v juniju že vrsto let mednarodna prevajalska delavnica. Tematikam iz prejšnjih let, od manjšinskih jezikov, otroške literature, ženskih avtoric ter malih jezikov, so letos pridružili lezbično poezijo. Enotedenske delavnice, zaključuje se danes, se je udeležilo pet pesnic, ki tudi prevajajo: Anna Gulczynska s Poljske, Anna Mattsson s Švedske, Alicia Garcia Nuñez iz Španije, Kallia Papadaki iz Grčije in Kristina Hočevar iz Slovenije, medtem ko je ukrajinska predstavnica odpovedala. Ob posrednem prevodu najprej v angleščino, nato pa v svoje jezike, so druženje z avtoricami prevajanih del ocenile kot koristno, ker so na tak način lahko hitreje rešile marsikatero prevajalsko dilemo. “Kljub svetemu gralu prevajalstva – čim bolj se približati izvirniku - pa se je ponovno potrdilo: kolikor prevajalcev, toliko prevodov,” je ob predstavitvi prevodov povedal povezovalec literarnega večera Brane Mozetič.

Ker je lezbična poezija po svetu še marsikje tabuizirana, se niso izognili vprašanju, kako jo pesnice razumejo in zakaj se je poslužujejo. Večina jo poleg osebne izpovedne nuje obravnava kot javno etično moralno in politično odločitev, ki omogoča biti samosvoja ženska v sodobni družbi. “Zame je to prostor svobode, znotraj katerega se počutim doma,” je priznala Hočevarjeva, ki je avtorica petih pesniških zbirk, za eno si je prislužila tudi nagrado Zlata ptica, za zadnjo je lani prejela Jenkovo nagrado. Ob soočanju z zaprekami, strahovi in zadržki družbe, so se nekatere pesnice deklarirale kot lezbijke šele v zadnjem času. “To, da sem v Sloveniji na tej delavnici, ve cela Španija, saj so pred tem imeli z mano intervju v znanem časopisu. Očitno se klima tudi pri nas do istospolne ljubezni izboljšuje, saj mi je naša ambasada v Ljubljani krila celo potne stroške,” je povedala Španka, ki ji Slovenija ni tuja, saj je bila tu na podobnem dogodku v Kočevju že pred leti.

Angažirale se bodo, da bodo prevodi tudi izšli in priznavajo, da imajo doma odprta vrata zlasti do malih založb in ožjega kroga bralcev, ki izhajajo zlasti iz akademsko intelektualnega okolja. “V recesiji, iz katere se Grčija poskuša izviti, smo dodatno soočeni še z delom ekstremistov, nekaterimi celo s fašističnimi idejami, kar ob dejstvu, da pri nas bere knjige le okrog osem odstotkov ljudi, ni najboljše okolje za izdajo lezbičnih pesmi,” je priznala Grkinja. Lezbištvo naj bi sicer imelo izvor na grškem otoku Lezbos, rodnem kraju slavne pesnice Sapfo, ki ji z obliko kultivacije lepih in premožnih deklet iz tega otoka pripisujejo začetek lezbičnih “aktivnosti” in pesniškega izražanja.

Izkušnjo z delavnico v Sloveniji so udeleženke soglasno ocenile kot dobro. Vsem pesnicam bo omogočeno, da se bodo z lastnimi pesmimi in prevodi predstavile tudi na festivalu Živa književnost v Ljubljani.

“Pogoji za delo in okolje so enkratni. Verjamem tudi, da bomo stike ohranile tudi naprej ter da se bomo še močneje borile za pravico biti to, kar smo,” je v imenu vseh zaključila Švedinja.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano