Film je še vedno čudež

Grozljivke, komedije, animirani filmi pa tudi kaj eksperimentalnega se je našlo med deli, ki so jih ob gromkih aplavzih najmlajših filmskih in video ustvarjalcev prikazali na njihovem včerajšnjem druženju v izolskem kulturnem domu. Srečanja najmlajših filmskih ustvarjalcev živijo že pol stoletja, število filmski in video krožkov pa narašča. A kakor opozarja žirija, je v bodoče potreben večji poudarek na izobraževanju mentorjev.

Mladi filmarji, ki so na včerajšnjem najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije in zamejstva v Izoli prejeli priznanja za svoje stvaritve  Foto: Maja Pertič Gombač
Mladi filmarji, ki so na včerajšnjem najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije in zamejstva v Izoli prejeli priznanja za svoje stvaritve  Foto: Maja Pertič Gombač

IZOLA > “Zabavno je, ker si sam svoj režiser in lahko v filmu uresničiš ideje, ki jih imaš že nekaj časa. Tako lahko vidiš svoje delo na računalniku oziroma na televiziji. V filmu je možnih veliko tem in ti se lahko posvetiš tisti, ki te najbolj zanima,” je včeraj razmišljal 14-letni Klemen Žbogar. S sovrstnikom Žigo Taljatom je prevzel priznanje za animirani film V galeriji, ki je prišel v ožji izbor filmov in med še ožjo peščico včeraj prikazanih.

Film sta ustvarjala v sklopu video krožka na Osnovni šoli Dušana Muniha Most na Soči. Animacijo V galeriji so s soustvarjalci pripravili za šolsko kulturno proslavo in je svojevrstna predstavitev slik, ki so jih ustvarili tamkajšnji osnovnošolci.

Po razstavi vodijo animirani junaki iz znanih slikarskih del, ki duhovito komentirajo posamezne slike, zato se je tudi po izolski dvorani razlegalo veliko smeha.

Njihov film je bil eden tistih, ki si je prislužil največ omemb žirije, v kateri so filme ocenjevali Amir Muratovič, Eka Vogelnik in Naško Križnar. Ogledali so si 43 filmov, ki jih je izmed 110 prispelih izbral selektor Miha Peče. Med sodelujočimi šolami, krožki, društvi in produkcijami iz vse Slovenije ter zamejstva so bile tudi številne primorske. Posebej so se izkazali filmarji z osnovne šole dr. Aleš Bebler-Primož iz Hrvatinov, ki so ustvarili igrani glasbeni film Šest elementov, in z Osnovne šole Istrskega odreda Gračišče s svojevrstno kolažno animirano grozljivko Paranormalni pregon. Kar dve priznanji si je prislužila produkcija letošnjega Mednarodnega filmskega tabora Plešivo za filma Alter Ego in Nibiru=Nimiru, ki so ga predvajali v Izoli. 11-letni Matevž Pregelj iz Brd je zaigral v filmu Briška akademija, a ga v Izoli niso prikazali.

Uspešna zgodba 9. c

Po mnenju mentorjev je Matevž pravi igralski talent: “Zelo rad igram, a mi je všeč tudi, kako v filmih ustvarijo efekte z različnimi programi, kar sicer še nismo spremljali od blizu, ker so z njimi delali starejši.” Tudi 11-letni Izak Klinec je navdušen nad snemanjem filmov in nič manj nad filmskimi efekti, njegovo navdušenje nad Policijsko akademijo pa je spodbudilo soustvarjalce, da so posneli policijsko komedijo, ki govori o neuspeli kraji najboljšega traktorja v Brdih.

V Izoli je posebna otroška žirija, ki so jo sestavljali učenci treh istrskih osnovnih šol, podelila tudi svojo nagrado - prejel jo je film Story of a class, ki sta ga s sošolci posnela 15-letna Igor Perić in Miha Feher in pripoveduje o valeti in slovesu 9.c z Osnovne šole Jožeta Moškriča Ljubljana. Igor Perić, ki je film posnel samostojno, brez vsakršnega mentorstva, je filmski samouk, ki je znanje nabiral po spletu, svojo prihodnost pa vidi v svetu filma.

Dvodnevno srečanje, ki v organizaciji JSKD še danes v Izoli gosti filmske delavnice, je včeraj mladim filmarjem ponudilo tudi priložnost, da se po podelitvi priznanj pogovorijo in soočijo z žirijo.

Šolati mentorje!

“Nekoč so snemali s težkimi kamerami, danes s telefoni in fotoaparati, a nekaj se ni spremenilo - osnovne filmske veščine moraš še vedno obvladati. Najbolj nas skrbi, da ni sistematičnega izobraževanja mentorjev, kajti njihova vloga je izjemno pomembna,” poudarja dr. Naško Križnar, etnolog in vizualni antropolog v Avdiovizualnem laboratoriju ISN ZRC. Pri mentorjih je žirija opazila, da nekateri marsikdaj opravijo večino dela, učenci pa samo igrajo, spet drugi pa učencem pustijo povsem proste roke, kar je drugi ekstrem. “Mi pričakujemo, da bodo ob njihovi pomoči večino postopkov izvedli otroci,” še poudarja Križnar. A kakor je moč razbrati iz besed Petra Milovanoviča Jarha, samostojnega strokovnega svetovalca za film pri JSKD, ki je napisal uvodnik jubilejnega biltena, je danes največja težava pomanjkanje sistematične filmske vzgoje v šolah.

MAJA PERTIČ GOMBAČ


Najbolj brano