“Po Archeu sem se hotel sprostiti”

Drevi ob 19.30 se bo s projekcijo Cvitkovičevega novega filma Šiška Deluxe slovesno pričel 18. Festival slovenskega filma.

PORTOROŽ > V komediji Šiška Deluxe režiser in scenarist Jan Cvitkovič prikazuje, kako prijatelji Mile, Fedr in Zeki v Šiški odprejo picerijo. Ta sprva posluje neuspešno, zato fantje nekoliko izboljšajo njeno ponudbo ...

S Cvitkovičem smo se včeraj pogovarjali o novem filmu, Šiški in drugih krajih, ki še čakajo na vstop v filmski svet.

> Vaš film bo nekatere bržkone nekoliko spomnil na Hočevarjevo komedijo Jebiga (2000), že zaradi igralcev Marka Miladinovića in Davida Furlana, pa tudi s prikazovanjem vsakdana ljubljanskih “luzerjev”. So sorodnosti namerne?

“Ne, čisto naključne so, o tem nisem niti razmišljal. Normalno, da zaradi kar dveh skupnih igralcev vsakdo pomisli na Jebiga. Ampak med snemanjem tega filma se z ničimer nisem prav pretirano obremenjeval. Hotel sem uživati in hotel sem, da bo film fajn tudi gledalcem.”

> Prejšnji film Archeo , ki vam je na festivalu v Portorožu pred štirimi leti prinesel vesni za najboljši film in režijo, je bil umetniški, težke kategorije, v njem so glavni junaki onemeli, zdaj pa ste se spet vrnili k jeziku, liki že kar gobezdajo, obenem pa ste šli v čisto drugačen žanr, v komedijo. Zanalašč, zaradi ravnotežja?

“Res je, po Archeu sem se hotel sprostiti, sprostiti sem hotel vso energijo, ki se je nakopičila. To sem želel storiti na, recimo tako, družabni način.”

> In s kamero ste spet raziskovali nov kraj. S filmom V leru , kjer ste bili glavni igralec in soscenarist, ste šli v ljubljansko Rožno dolino, s Kruhom in mlekom v Tolmin, z Odgrobadogroba na Kras, zdaj v Šiško ... So filmi za vas torej neke vrste dnevniški zapiski?

“Na neki način je najbrž kar logično, da v kraju, kjer živiš, sčasoma začneš zaznavati atmosfero in spoznavati ljudi. In tudi film laže narediš, če ga umestiš v kraj, ki ti je znan, kakor pa da bi ga v abstrakten prostor. Izstopa le Archeo, ki temelji na mojem notranjem svetu. Meni je blizu in domač, komu drugemu pa je mogoče abstrakten. Kakorkoli že, Archeo imam še zmeraj za svoj življenjski film. Za najpomembnejšega.”

> Zanimivo je tudi, da se v filmih zelo veliko ukvarjate z družino, pogosto z razbito, disfunkcionalno. Tudi v Šiška Deluxe jo imamo, pa vaš naslednji film se bo imenoval Družinica ...

“Res je, to mi očitno ves čas sledi. Kaj pa vem, morda bi moral odgovoriti Freud. Prihajam iz delno razbite družine, tako da gre vzrok mogoče iskati tu. Z družino se v filmu nikoli ne ukvarjam namerno, me pa to seveda privlači in je postalo nekakšna rdeča nit.”

> Kaj pa Šiška, je fotogenična?

“Je. Ampak po mojem je vsak kraj, če ga dobro posnameš.”

> Kako dolgo ste živeli tam, preden ste se lotili Šiške Deluxe ?

“Kar nekaj let, pet, šest, sedem, niti ne vem natančno. Najprej smo tam imeli pisarno produkcijske hiše Staragara. Stanoval sem kar v njej.”

> V vašem filmu nastopajo domačini, pristni Šiškarji.

“Seveda. Pomagalo je tudi to, da sem stanoval nad bifejem Lepa žoga, ki ga vodi Fedr. V centru dogajanja.”

> Kako to, da natruščiki v filmu nastopajo kar s svojimi imeni?

“Ni se mi dalo ukvarjati z iskanjem drugih imen. In smešno bi bilo, saj jih v Ljubljani vsi poznajo. Pa tudi sicer se mi zadnje čase v filmih ne ljubi dajati izmišljenih imen. Niti pri Družinici jih nisem, zdaj pa sem ravno končal nov scenarij Hotel Alkohol, kjer sem prav tako dal imena igralcev, ki jih nameravam imeti v filmu.”

> Hotel Alkohol ? Se boste v njem ukvarjali z alkoholizmom, ki se ga dotaknete že v Šiški Deluxe ?

“Hja, ukvarjaš se pač s tistim, česar je veliko okrog tebe. V Hotelu Alkohol pripovedujem o treh pacientih, ki se spoznajo v norišnici v Idriji, potem pa gredo skupaj na pot.”

> Omenili ste, da ste se hoteli s Šiško Deluxe sprostiti in razvedriti gledalce, vendar se v njej lotevate ali vsaj dotikate zelo težkih tem: alkoholizma, razbite družine, brezposelnosti, izkoriščanja delavcev, pedofilije ...

“Že, ampak v to nisem šel načrtno. Ko pišem scenarij, nikoli ne delam dolgoročnih načrtov. Pri Šiški Deluxe so se mi pojavili trije liki. Vedel sem samo, da bodo trije moški, nisem pa vedel, kdo bodo. V Šiški sem se veliko družil s temi tremi, ki zdaj nastopajo v filmu, in nekega dne sem na lepem poštekal, da so oni moji trije liki. Druge teme, ki se vpletajo v scenarij, pa so prišle sproti. Kar pade noter, pač pade noter.”

> Se ne bojite očitkov, da je eden osrednjih likov v filmu skinhead, ki ga poleg tega prikazujete z naklonjenostjo, kot precej prikupnega, in da zagovarjate nasilno obračunavanje s pedofili?

“Ne. To je pač film. In Fedr je zares zelo simpatičen, pa čeprav je dejansko bivši skinhead. Bil je eden najbolj znanih skinov v Ljubjani.”

> Je še zmeraj nestrpen do drugačnih?

“Niti slučajno! Je zelo odprt človek. Se pa zajebava na to temo, je samoironičen. Ne beži pred svojo zgodovino. Kot mulc pač potrebuješ takšno ali drugačno identiteto. Nekateri so bili pankerji, on pa je bil skinhead.”

> Kam vse bo Šiška potovala?

“Nimam pojma. Bila je že v Montrealu, kamor pa nisem šel, ker sem moral dokončati scenarij za Hotel Alkohol. Preganjal me je rok za oddajo, tako da sem se zaprl v hiško v slovenski Istri in pisal. S Šiško bomo šli potem še v Nemčijo, ampak glavni je zdaj Portorož. Film sem posnel za Slovenijo, ne za tujino.”

> Še živite v Šiški?

“Ne, zdaj tretjino časa preživim na Krasu, tretjino v Bujah v Vremski dolini, tretjino pa v avtu, med vožnjami sem in tja.”

> Kdaj bodo Buje prišle v film?

“Tega pa ne vem. V Hotelu Alkohol bo Idrija, no, pa tudi Vremska dolina. Če bom dovolj dolgo živel, bom obdelal vse regije.” (smeh)

> Celostna umetnina po Cvitkovičevo?

“Tako, ja. Slovenija, moja dežela.”

ANDRAŽ GOMBAČ

---