Rešilo ga je deset besed

Ker višji sodniki v sodbi okrajnega sodišča zoper Tomislava Vitezico ne vidijo povezave med tem, da komisija, ki jo je vodil, ni izbrala najugodnejšega ponudnika za najem kioska in tem, da je takratni župan Tomislav Klokočovnik potem postopek oddaje kioska ustavil, so Vitezico oprostili obtožb. Nekdanji izolski občinski svetnik je potrjeno kršil občinski pravilnik in hotel kiosk oddati drugemu slaščičarju, na koncu pa je kiosk celo poletje leta 2010 sameval. Na tožilstvu razmišljajo, da bi zaradi sodbe višjega sodišča zahtevali varstvo zakonitosti.

Vitezica in Klokočovnik sta leta 2010 izbirala celo slaščičarje Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Vitezica in Klokočovnik sta leta 2010 izbirala celo slaščičarje Foto: Zdravko Primožič/Fpa

KOPER > Po odločitvi koprskega višjega sodišča je nekdanji izolski občinski svetnik Tomislav Vitezica dokončno oproščen obtožbe, da je kot predsednik komisije za oddajo občinskih nepremičnin v najem kršil občinski pravilnik in ni izbral najugodnejšega ponudnika za najem kioska.

Najugodnejšo ponudbo za najem kioska pri hotelu Delfin je namreč oddal izolski slaščičar Adnan Salija. Vendar pa je predsednik komisije Vitezica po odpiranju ponudb dovolil, da je njegov slaščičarski konkurent Đelil Saliji (sicer Adnanov sorodnik) popravil svojo ponudbo in za kiosk ponudil 150 evrov več. Komisija je nato kiosk oddala Đelilu, ker pa Adnan ni hotel sprejeti druge lokacije, ki so mu jo “po domače” ponujali občinarji, in je bilo jasno, da bodo z razpisom težave, so razpis preprosto razveljavili, kiosk ob hotelu Delfin pa je ostal prazen.

“Na volilni večer je Đelil nesel eno torto Bredi Pečan , drugo Tomislavu Klokočovniku , počakal rezultate volitev, nato pa se je prilepil nanj. In od takrat naprej je v Izoli dobil vse, kar je hotel,” je o svojem sorodniku, ki mu je hotela izolska občina maja 2010 po vsej sili oddati kiosk pri hotelu Delfin, na sojenju povedal neizbrani slaščičar Adnan Salija. Za kiosk je ponudil dvakrat višjo najemnino kot Đelil Saliji. Tomislav Vitezica pa je po odpiranju ponudb Đelilu dovolil, da je popravil svojo. Nekaj dni kasneje je k Adnanu prišel Vitezica z dvema občinarjema in ga tri ure vozil po Izoli ter mu ponujal druge lokacije. Na koncu ni sprejel nobene.

Po mnenju kriminalistov, tožilstva in okrajnega sodišča je Vitezica s tem storil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi. Sodnica Mirjana Gontarev ga je v začetku leta obsodila na pet mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo leta in pol. Po razglasitvi je poudarila, da občina ni zasebna družba, da se morajo občinski uradniki ter funkcionarji držati pravil in zakonov ter da morajo vse občane ali druge v poslovanju z občino obravnavati enakopravno.

Sodnica je nato napisala pisno sodbo in jo v začetku maja delno popravila še s posebnim popravnim sklepom. Na sodbo se je pritožil Vitezicin odvetnik Nikica Kjajić, tožilstvo, zadovoljno s sodbo, pa se seveda ni pritožilo. Višji sodniki Mara Turk, Aleš Arh in Franc Drešar so Kljajićevo pritožbo zavrnili, obenem pa ugotovili, da je potrebno sodbo po uradni dolžnosti spremeniti.

Trojica višjih sodnikov je v pisni sodbi namreč pogrešala stavek, da je Vitezica “predlagal ustavitev postopka oddaje nepremičnine v najem, zaradi česar je...” Teh nekaj besed je bilo zapisanih v izvirni sodbi, ker pa jih sodnica ni izrekla ob razglasitvi sodbe na obravnavi, jih je nato v sklepu izpustila. Pisna sodba mora namreč temeljiti na besedah, izrečenih na razglasitvi. Po mnenju okrajnega sodišča je bila Vitezici tudi brez teh besed dokazana krivda.

Po mnenju višjih sodnikov pa brez teh besed ni več dokazana povezava med tem, da komisija pod vodstvom Vitezice ni izbrala Adnana Salije za najem kioska in tem, da Salija potem kioska ni dobil v najem. Po mnenju višjih sodnikov iz sodbe namreč izhaja, da komisija Salije pač ni izbrala, župan Tomislav Klokočovnik pa je postopek ustavil, in sicer kar sam od sebe, ne pa na predlog komisije ali Vitezice.

Višji sodniki sicer potrjujejo, da je Vitezica zavestno kršil pravilnik o oddajanju občinskih prostorov, vendar so prepričani, da je brez omenjenih manjkajočih besed pretrgana vzročna zveza med kršitvijo postopka in dejstvom, da Salija ni dobil kioska v najem. Ker se tožilstvo na sodbo ni pritožilo, višji sodniki niso mogli zadeve vrniti v ponovno sojenje, ampak so sodbo spremenili. Stroške sojenja bomo morali zdaj plačati davkoplačevalci. DANIJEL CEK


Najbolj brano