Zdravniki na dežurstvo v izolsko bolnišnico kot taborniki

V izolski bolnišnici so se varčevanja lotili tudi tako, da so zdravnikom iz zdravstvenih domov, ki pri njih dežurajo ponoči in ob koncih tedna, prepovedali uporabljati milo, toaletni papir, brisače in rjuhe. Zdravniki so ogorčeni, saj so prepričani, da to ni rešitev za odpravo 16-milijonskega dolga, ki tare izolsko bolnišnico. Če bo vodstvo bolnišnice vztrajalo, bodo na dežurstva prisiljeni hoditi kot taborniki.

V straniščih v izolski bolnišnici je tudi sicer vse razbito in pokvarjeno. Milo je kar v plastenkah ...
V straniščih v izolski bolnišnici je tudi sicer vse razbito in pokvarjeno. Milo je kar v plastenkah ...  

IZOLA > Izolska bolnišnica je v zadnjih mesecih zdravstvenim domovom začela pošiljati tudi račune za uporabo mila, toaletnega papirja ter uporabo in pranje rjuh in brisač, ki jih v sklopu dežurstva v izolski bolnišnici uporabljajo njihovi zdravniki. Ker jih zdravstveni domovi niso plačali, je vodstvo izolske bolnišnice zdaj prepovedalo uporabo omenjenih stvari.

Zdravniki ogorčeni

“Tako početje je res nesprejemljivo. Vsi vemo, da ima bolnišnica milijonske dolgove, ampak z nekaj sto evri na mesec tega gotovo ne bodo sanirali,” pravi direktor piranskega zdravstvenega doma Matjaž Krajnc. Pridružujeta se mu tudi direktor izolskega in koprskega zdravstvenega doma Evgenij Komljanec in Matevž Ravnikar. Vsi trije trdijo, da izolska bolnišnica nima nobene pravne podlage, da jim zaračunava tudi milo, toaletni papir ter uporabo rjuh in brisač, ker niso podpisali nobene pogodbe ali dogovora o tem. Vse to naj bi bilo zajeto že v osnovnem dogovoru, kjer plačujejo za uporabo bolnišničnih prostorov, čistilko, varnostnika, zdravila ...

Tak dogovor o uporabi bolnišničnih storitev so podpisali leta 2010, ko je začela delovati centralna urgentna služba. Na podlagi česa se je vodstvo bolnišnice zdaj odločilo še za nove postavke, ne vedo. “Kar naenkrat so nam začeli pošiljati račune, o katerih nismo nikoli nič govorili. Takih računov ne moremo in ne smemo plačati, saj nimajo podlage v nobenih pogodbah. Ko smo jih na to opozorili, smo v odgovor dobili le to, da ne bomo več smeli uporabljati njihovih stvari. Zato koprski zdravstveni dom za svoje zdravnike že zagotavlja svoje rjuhe in brisače. Vendar je to absurd, da bodo morali zdaj zdravniki iz zdravstvenih domov na dežurstva v izolsko bolnišnico hoditi z obvezno taborniško opremo,” je slikovit Ravnikar.

Na dežurstvo s svojim toaletnim papirjem

Nekoliko sarkastično se sprašuje, ali bodo zdaj vzdrževalci vsak večer odstranili milnike in umaknili lističe v toaletnih prostorih, da jih ne bi uporabljati njihovi zdravniki. “Raje se zavedajmo, da vsi skupaj oskrbujemo naše obalne paciente in si v mejah normale razdelimo stroške. To pa ne pomeni samo izstavitev računa. Pred tem potrebujemo dogovor, pogodbo ali naročilnico,” še pravi Ravnikar. Prvi tovrstni računi so se pojavili že v času, ko je bil direktor izolske bolnišnice še Jani Dernič, njegov naslednik, Radivoj Nardin, pa je to prakso nadaljeval in zdaj prepovedal uporabo bolnišničnih stvari.

“Pri vseh drugih velikih težavah v zdravstvu je zaostrovanje in obračunavanje na takih mikro ravneh res nepotrebno,” meni tudi direktor izolskega zdravstvenega doma Evgenij Komljanec. Če ne bo šlo drugače in če se ne bodo uspeli dogovoriti o normalnih cenah, bodo torej zdravniki na dežurstva v izolsko bolnišnico res hodili kot taborniki.

Vsak evro je pomemben

Izolska bolnišnica ima že vrsto let finančne težave, skupni dolgovi so dosegli že 16 milijonov evrov. Zdaj jim je zmanjkalo tudi za plače in jih bo rešila ZZZS, ki jim bo predčasno nakazala avans. Vršilec dolžnosti direktorja izolske bolnišnice Radivoj Nardin je ob tem povedal, da so novembra lani pričeli z varčevalnimi ukrepi, na mesečni ravni naj bi tako po novem privarčevali približno 300.000 evrov, kar naj bi jim v bodoče omogočalo tudi normalno poslovanje in izplačilo plač.

Z odrekanjem toaletnega papirja in mila dežurnim zdravnikom bi na mesec privarčevali nekaj sto evrov, saj Nardin pojasnjuje, da mesečni stroški na centralni urgentni službi za uporabo perila, odvoz odpadkov, urejanja okolice, uporabo mila, toaletnega papirja in papirja za roke na mesečni ravni znašajo 1602 evra. Od tega le en del odpade na zdravnike iz zdravstvenih domov.

“Navedeni znesek ne bi bistveno izboljšal poslovanja bolnišnice, pripomore pa k pokrivanju manjšega dela stroškov, ki ga centralna urgentna služba povzroča bolnišnici. Vse zgoraj navedene stroške je bolnišnica v štirih letih krila iz lastnih sredstev. Ob tem pa bolnišnica ne prejema nobenega denarnega nadomestila za zagotavljanje izvajanja neprekinjene nujne medicinske pomoči, ki pa jo prejemajo zdravstveni domovi,” se brani Nardin.

Pojasnjuje, da njihov namen ni nepotrebno zaostrovanje odnosov, temveč želja, da se spoštuje sprejeti dogovor.

TATJANA TANACKOVIČ


Najbolj brano