Tisoči koprskih evrov za prepise iz wikipedije

Pretežni del študij, ki jih je Mestna občina Koper v preteklih petih letih naročila in zanje mastno plačala inštitutu IFIMES, je zgolj prepis splošno znanih dejstev. Zakaj je koprska občina v obdobju krize, zategovanja pasu in krčenja investicij ter stroškov porabila 69.132 evrov, ni znano, saj so se akterji zavili v molk in ne želijo komentirati očitkov o plagiatorstvu.

Zijad Bećirović: “Očitkov o plagiatorstvu ne bom 
komentiral.” Foto: Zeljko_Stevanic
Zijad Bećirović: “Očitkov o plagiatorstvu ne bom komentiral.” Foto: Zeljko_Stevanic

KOPER > Dejstvo je, da je vsebina vsaj treh študij, ki jih je po naročilu MO Koper izvedel Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES), zelo splošna in dobesedno prepisana iz javno dostopnih spletnih portalov, denimo iz wikipedije, ki sicer v znanstvenem svetu ni priznana strokovna referenca.

Pogovorili se bodo z inštitutom

Novinar medija podcrto.siAnže Voh Boštic je namreč ugotovil, da je na primer v študiji o Kuvajtu, ki obsega 20 strani, pet strani in pol dobesedno prepisanih iz wikipedije, naslednjih pet strani iz že 15 let starega magistrskega dela direktorja inštituta IFIMES Zijada Bećirovića, ena stran pa je prevod ene od spletnih strani, ki predstavlja kuvajtska pristanišča v angleškem jeziku. Bećirović je te ugotovitve komentiral z izjavo, da so študije napisane na preprost način zaradi lažje razumljivosti in boljše uporabnosti, primerov plagiatorstva pa ni želel komentirati. “Navedb v omenjenem članku ne želim komentirati, saj je politika inštituta, da dela nekdanjih sodelavcev inštituta ne komentiramo,” se je skušal izogniti dejstvom. “Nikoli nisem bil sodelavec inštituta, v prejšnjem desetletju pa sem res objavil štiri članke, za katere pa nisem dobil plačila,” je za Primorske novice pojasnil Voh Boštic.

Hkrati so se tudi v koprski občini zavili v molk. Na vprašanja o smiselnosti tovrstnih analiz, domnevnem plagiatorstvu, zadovoljstvu naročnikov nad kakovostjo tovrstnih študij in morebitnih ukrepih zoper izvajalca zaradi nekakovostno opravljene storitve so odgovorili zgolj, da “bodo vsa natolcevanja, ki se pojavljajo v zadnjih dneh, skrbno pregledali in preučili, se z inštitutom IFIMES pogovorili in kasneje tudi obvestili javnost.” Zakaj je Mestna občina Koper, ki ima več kot sto zaposlenih, župan Boris Popovič pa posluša nasvete najmanj petih uradnih svetovalcev, v preteklih letih samo pri omenjenem inštitutu porabila skoraj 70.000 evrov, ostaja neznanka.

Sporočila policije in poročila UNHCR za analizo

Tudi v študiji o razsežnostih tradicionalne albanske družine v luči boljšega razumevanja in sodelovanja MO Koper, ki je koprske občane stala 11.928 evrov, sta od 21 strani dve strani prekopirani iz wikipedije, 15 strani pa je dobesedni prepis izsekov iz knjige Skrita moč Bese Martina Berishaja. A avtorji študije niso pridobili avtorskih pravic za objavo niti od založbe ZRC SAZU niti od Berishaja. V obeh študijah (podobno velja tudi za ostale, kjer so viri citirani površno) ni naveden noben vir, iz katerega je avtor črpal podatke za analizo.

Zadnjo od študij je v odkup ponudil kar inštitut sam, ki je ob lanski begunski krizi občini ponudil študijo Vprašanje beguncev in begunska problematika v MO Koper. To je edina nekoliko daljša študija (45 strani), ki premore tudi seznam uporabljene literature. A so v njej tri strani zgolj prepis iz sporočila za javnost slovenske policije, najmanj dve strani predstavljata prepis mnenjskega teksta Zijada Bećirovića V strategiji slovenske zunanje politike so begunci komaj omenjeni, dve strani sta prepisani iz Poročila UNHCR o vključevanju beguncev v srednji Evropi, stran in pol iz spletne strani slovenske vlade, vsaj deset strani pa iz drugih virov. Pri tem pa študija ne ponudi specifičnih analiz begunske problematike v povezavi s koprsko občino.

Krivi so novinarji

Ko je tudi vpletenim akterjem postalo jasno, da javnost terja odgovore o porabljenem denarju davkoplačevalcev, so poskušali s pravnimi sredstvi zaustaviti novinarsko raziskovanje. MO Koper namreč kljub temu, da je šest študij kupila za skupno 69.132 evrov, nima materialnih avtorskih pravic nad temi študijami, zato je od novinarja, ki je te dokumente pridobil na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), pozvala, da jim jih vrne.

“To smo zavrnili, saj s preiskovanjem dejstev zastopamo javni interes. Nato so se začele grožnje pooblaščene odvetniške pisarne s sodnimi postopki,” pojasnjuje Voh Boštic.

DENIS SABADIN


Najbolj brano