Študenti predlagajo reanimacijo za mrtvi Solis

Kako osmisliti novogradnjo, ki je zaradi krize gradbenega sektorja ostala nedokončana in brez vsebine? Na primeru koprskega objekta Solis se odgovor ponuja v kratkem dokumentarnem filmu Nedokončano: Olimpijsko mesto, ki ga bodo jutri ob 19.30 premierno predvajali v atriju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP FHŠ).

Prek posebnega sistema za zbiranje vode v cisternah bi 
betonsko konstrukcijo objekta zaščitili s hidroizolacijo, na 
katero bi lahko razvili tudi urbane vrtove. (Vir: iz filma 
Nedokončano: olimpijsko mesto © Boštjan Bugarič)
Prek posebnega sistema za zbiranje vode v cisternah bi betonsko konstrukcijo objekta zaščitili s hidroizolacijo, na katero bi lahko razvili tudi urbane vrtove. (Vir: iz filma Nedokončano: olimpijsko mesto © Boštjan Bugarič) 

KOPER > Gre za študijski projekt, ki ga je devet študentk in en študent oddelka Komuniciranje in mediji na UP FHŠ izdelalo v okviru predmeta Grajeno okolje in komunikacija. Pod mentorstvom doc. dr. Boštjana Bugariča ter s pomočjo režiserja Yilmaza Vurucuja z Dunaja in Tine Cotič, arhitektke iz Kopra, so študenti posneli kratki dokumentarni film, v katerem stopa v ospredje tematika investitorskega urbanizma s posebnim poudarkom na koprskem nedokončanem objektu Solis.

“Nedokončani prostori predstavljajo pomensko izvotljene praznine v mestnem tkivu, brez jasnih funkcij. To so prostori, ki mirujejo, čakajoč na vsebine. Kot take jih moramo razumeti kot priložnosti, ki jih lahko uporabniki in stroka ustrezno regenerirajo za določen čas,” o namenu študijskega projekta pravi koprska arhitekta Tina Cotič, ki začasno rabo nedokončanih objektov obravnava v svoji doktorski nalogi.

“Po vsej Sloveniji in tudi v Istri je zaradi gospodarske krize ostalo nedokončanih veliko objektov. Kompleks Solis nam je v tem kontekstu služil kot prototip začasne rabe, kjer smo s pomočjo preprostih arhitekturnih rešitev razvili nove vsebine takšnega objekta,” pojasni Boštjan Bugarič.

Predlog, ki ga predstavljajo v filmu, temelji na podobnih primerih začasne rabe, ki so jih uspešno vpeljali v večjih evropskih mestih, denimo v Berlinu ali Londonu. Prek posebnega sistema za zbiranje vode v cisternah bi betonsko konstrukcijo objekta zaščitili s hidroizolacijo, na kateri bi lahko razvili tudi urbane vrtove.

Začasne vsebine bi se dotikale tematike ekologije, reciklaže, ponovne uporabe ... “Tu bi lahko dobili prostor samozadostna tržnica lokalnih izdelkov, izmenjava knjig in oblačil, urbani vrtovi ...,” razmišlja Bugarič. “Globalno gledano to ni nikakršno odkritje, saj takšne rešitve v svetu že poznajo, bi pa to bila pozitivna novost za Koper in Slovenijo, edinstven prostor, ki ne bi le osmislil nedokončanega objekta, temveč bi lahko postal tudi zanimiva točka za obiskovalce od drugod, nekakšen landmark mesta Koper in to z zelo zmerno investicijo. Seveda le za obdobje, ko objekt ostaja nedokončan. V trenutku, ko bi se pojavil investitor, ki bi mu zagotovil prvotno zamišljen namen, bi začasne vsebine poiskale nova prizorišča,” dodaja.

Več o vsebini filma bodo povedali jutri ob 11. uri na novinarski konferenci, predvajali pa ga bodo ob 19.30 v atriju UP FHŠ, kjer bo moč prisluhniti tudi pogovoru z avtorji.

ILONA DOLENC


Najbolj brano