Štirje portoroški hoteli v roke hrvaških hotelirjev

Štirje hoteli iz resorta Metropol so dobili novega lastnika. Hoteli Bernardin so namreč včeraj z družbo Hoteli Cavtat, ki sodijo pod okrilje opatijske Liburnie, podpisali kupoprodajno pogodbo. Posel - po neuradnih podatkih je vreden približno 25 milijonov evrov - bo dokončno zapečaten, ko bo s pogodbo soglašala še skupščina delničarjev Hotelov Bernardin.

 Za hotele Metropol, Roža, Lucija in Barbara so hrvaški kupci odšteli med 24 in 25 milijoni evrov  Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Za hotele Metropol, Roža, Lucija in Barbara so hrvaški kupci odšteli med 24 in 25 milijoni evrov  Foto: Tomaž Primožič/Fpa

LJUBLJANA > Družba Hoteli Bernardin se je prodaje hotelov lotila tako, da jih bo - če bodo to delničarji potrdili na decembrski skupščini - najprej izločili iz svojega premoženja, jih prenesli na novo družbo (Hoteli Metropol), nato pa jo prodali družbi Hoteli Cavtat, ki je v večinski lasti opatijskega podjetja Liburnia Riviera Hoteli; to lastniško obvladuje Darko Ostoja.

Kupnina blizu 25 milijonov evrov

Hoteli Cavtat so namreč dali najugodnejšo ponudbo za četverico hotelov. Koliko naj bi znašala kupnina, v Hotelih Bernardin ne razkrivajo, po neuradnih informacijah pa naj bi znašala približno 25 milijonov evrov. Ko so Hoteli Bernardin začeli zbirati ponudbe, so okvirno ceno za vse štiri hotele skupaj postavili na 29,6 milijona evrov. Novi lastnik naj bi v hotele dodatno vložil deset milijonov evrov, prevzel pa bo tudi 69 zaposlenih.

S prodajo hotelov bodo Hoteli Bernardin laže zadihali. Omogočila bo razdolževanje, kar bo pozitivno vplivalo na tekoče poslovanje, ohranjanje delovnih mest in naložbe.

Novi delodajalec za 69 zaposlenih, pravice ostajajo enake

Z načrti glede hotelov je vodstvo Hotelov Bernardin včeraj zjutraj seznanilo tudi zaposlene, ki bodo dobili novega delodajalca. A drugih sprememb zanje ne bo, pravi Irena Valenti, izvršna sekretarka OSO-KS 90: “69 zaposlenih bo ohranilo vse pravice, saj je zagotovljena pravna kontinuiteta družbe; za delavce to pomeni enak status, kot da se delodajalec ne bi spremenil.”

Valentijeva še pravi, da je sindikat že od samega začetka pozival vodstvo, naj za hotele poišče primernega kupca: “Če že mora priti do prodaje, je dobro, da kupec prihaja iz hotelirstva. Tudi prodaja vseh hotelov v paketu je med različnimi možnostmi najugodnejša rešitev. Oboje daje zaposlenim večjo varnost.”

Novi akterji, nove priložnosti

Jadran Furlanič, predsednik Turističnega združenja Portorož, pravi, da je prodaja v primeru, ko lastniki ne zmorejo več zagotoviti vzdrževanja hotelov, kaj šele novih naložb, normalna poteza.

“Zato je to dobra odločitev. Novi lastnik bo moral poskrbeti, da bo hotel zaseden, to pa pomeni nove pristope k trženju, iskanje novih trgov, zagotovo tudi nove naložbe. Nizke cene zagotovo niso pravi recept.” Prepričan je tudi, da bo vstop novih akterjev dobro del Portorožu: “Nekaj nove konkurence ne bo škodilo. Portorož je izgubil nekaj svoje patine, je malce zbledela, a ta destinacija v Evropi vseeno nekaj pomeni.”

Jamnik: odvisno, koliko bodo vlagali

Gregor Jamnik, predsednik združenja hotelirjev, sicer pa direktor ljubljanskega hotela Slon, ima pomisleke predvsem glede vlaganj hrvaškega hotelirja v Portorož: “Govorimo o investitorju, ki ima omejena sredstva za razvoj. Vse je odvisno od tega, kaj bodo storili po nakupu. Pri iskanju investitorjev nasploh bi morali iskati in najti take, ki hotele vidijo kot strateško in dolgoročno naložbo, so vizionarski in vedo, da je hotelirstvo pravzaprav odnos z gostom. Zato hrvaškim hotelirjem polagam na srce, naj si rezervirajo dovolj sredstev za razvoj.” Opozarja, da za uspeh ne zadošča le obnova hotelov, nujne sestavine so še inovativno trženje, izobraževanje zaposlenih, zadovoljni gostje ...

Vsi ponujamo vse - je pristop, ki ne rojeva sadov. Ponudbo in storitev je treba prilagajati ciljni skupini gostom. “To bodo hrvaški hotelirji morali narediti tudi za štiri hotele, ki so jih zdaj kupili. Hkrati bodo z drugimi hotelirji in z občino morali stopiti skupaj in si prizadevati za razvoj destinacije. To, da v slovenski Istri še ni igrišča za golf, portoroško letališče pa še nima daljše steze, je kratkomalo nerazumljivo,” še pravi Jamnik.

Portorož potrebuje budnico

V Portorožu pogreša več mednarodnih blagovnih znamk. “Liburnia razvija regijsko blagovno znamko, ki sega kvečjemu v sosednje države. Kot destinacijo obvladujejo Opatijo, a to je zaspana destinacija, Portorož pa potrebuje budnico, dogodke z mednarodnim odmevom in z vsem, kar sodi zraven,” ocenjuje Jamnik.

SONJA RIBOLICA


Najbolj brano