Proti Dragonji bi šli skozi nov predor iz Izole
Istra
26. 08. 2015, 06.00
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 14.17
Župani Kopra, Izole in Pirana so ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču poslali pobudo z alternativno rešitvijo cestne povezave med Koprom in Dragonjo. Predlagajo, naj namesto hitre ceste od Kopra država zgradi hitro ceste od Izole do Dragonje - od novega krožišča v Izoli bi cesto speljali v predor pod Šaredom, ki bi se končal pod Padno (Bandel) in se tam priključil na že projektirano hitro cesto proti Dragonji.
Tako sta si potek hitre ceste proti Dragonji zamislila Livio
Jakomin in Igor Zajec. Na zemljevidu sta na desni strani z
rdečo barvo označila odsek od Kopra do Bandela (pod
Padno), ki ga ne bi bilo treba zgraditi, če bi zgradili odsek od
Izole do Bandela (označen kot nova črna trasa).
KOPER
>
Gre za predlog, ki sta ga že julija predstavila strokovnjaka za logistiko in promet dr. Livio Jakomin in mag. Igor Zajec. Župani Boris Popovič, Igor Kolenc in Peter Bossman so prepričani, da je predlagana rešitev najkrajša in najcenejša, s katero bi bilo mogoče celovito urediti traso med Koprom in južno mejo s Hrvaško. Navajajo, da je ta po predvidenih ocenah za kar 800 milijonov evrov cenejša od načrtovanih krakov med Škocjanom in Dragonjo ter Izolo in Lucijo. Tudi časovni načrt izvedbe bi bil v predvidenem projektu bistveno hitrejši, saj bi novo različico cestne povezave končali čez pet let in ne šele leta 2025. Župani ocenjujejo tudi, da bi imela predlagana rešitev zanemarljiv vpliv na okolje, zlasti na kmetijska zemljišča in bi povsem preusmerila tranzitni promet stran od obmorskih turističnih krajev, ki se tako ne bi več dušili v pločevini. Od Izole do priključka Bandel (pod Padno) bi bilo treba zgraditi le 3,7 kilometra hitre ceste, od tega bi je bilo 1,45 kilometra v predoru. Gradnja naj bi stala 235 milijonov evrov.
Izolsko krožišče ob nekdanjem Stavbeniku bi s 1400-metrskim predorom pod Baredi povezali s cesto na Bandel (pod Padno) in že zgrajeno cesto do mejnega prehoda Dragonja. Povezovalna trasa bi bila dolga 3,7 kilometra, stala naj bi 235 milijonov, dokončali bi jo lahko do leta 2020. Trasa hitre ceste Jagodje-Lucija, ki naj bi jo zgradili do leta 2025, pa bi stala 365 milijonov. Trase hitre ceste Koper-Dragonja pa še niso določili. Ena od različic, ki predvideva 1600-metrski predor Šmarje, bi bila dolga 14,6 kilometra, zgradili je ne bi pred letom 2025.
Župani so infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča vnovič spomnili, da se istrske občine že leta soočajo s prometnimi težavami, ki jih povzroča neustrezna navezava hitre ceste na mejna prehoda s Hrvaško. “Promet se trenutno vije skozi istrska naselja in tako povzroča prometne zastoje tudi na lokalnih povezovalnih cestah, po katerih se vsak dan vozijo domačini,” so med drugim zapisali v pobudi. In dodali: “Težave so se pokazale vse vikende v juliju in avgustu. Ugotavljamo tudi, da odprtje predora Markovec ni prispevalo k zmanjšanju prometnih zamaškov na cesti Koper-Šmarje-Dragonja niti k zmanjšanju prometa na relaciji Izola-Lucija-Sečovlje.” Istrske občine so z ministrstvom konec maja sklenile dogovor, da bo gradnja hitre ceste Koper-Dragonja prednostna naloga. “Te obljube so ostale le pri besedah,” so nezadovoljni župani.
NATAŠA HLAJ