Prihranjeni evro je več vreden od prisluženega

Dobra dva tedna že vodi izolsko bolnišnico v.d. direktorja Radivoj Nardin. Prevzel jo je v rdečih številkah, hkrati je tik pred eno najpomembnejših državnih naložb - gradnjo centralne urgence. Nardin zato nima časa za uvajanje, saj mora do konca leta izgubo kar se da zmanjšati in vpeljati novosti, ki bi prinašale dodatni zaslužek.

IZOLA > Ekonomist, mag. Radivoj Nardin, ki je bil do imenovanja vršilca dolžnosti direktorja izolske bolnišnice (SBI) član sveta zavoda te ustanove, priznava, da so se mu šele zdaj, ko je sedel na direktorski stolček, razprle vse razsežnosti delovanja, zlasti finančne, z vsemi stroški in prihodki vred.

Zaustaviti izgubo

> V kakšni kondiciji ste prevzeli bolnišnico?

“Ob polletju letos je pridelala 730.000 evrov izgube, kar je vsaj enkrat več, kot smo še ocenjevali kot dopustno. Zato je moj poglavitni cilj obrzdati tekočo izgubo. Bolnišnica mora priti vsaj na pozitivno ničlo.”

> Ob tem pa jo pesti še izguba iz preteklih let ...

“Res je, in to ogromna - 16,5 milijona evrov. Pričakovati, da bo pri njeni sanaciji na pomoč priskočila država, je nestvarno ... Nujno pa se moramo najprej lotiti tekoče izgube, jo odpraviti z varčevanjem na vseh ravneh in pri vsakomur posebej, in to ne v škodo bolnikov. Šele nato se bomo lahko lotili pretekle izgube; tudi s pomočjo države, a po malih korakih. Pokazati in dokazati moramo, da smo sami sposobni poslovati na vsaj pozitivni ničli in da smo torej resni, odgovorni, da kakovostno delamo in uživamo zaupanje bolnikov.”

Vsakdo mora varčevati

> Omenjate varčevanje vseh in povsod, a ne v škodo bolnikov. Že pogosto smo iz te bolnišnice slišali, da to ni možno ...

“Je in tega se zdaj lotevamo. Vsem vodjem oddelkov in sindikatom sem to nalogo že predstavil. Pripravljeni so tvorno sodelovati, domala vsi se zavedajo, da je varčevanje nujno. Gre za vsako delovno mesto posebej. Vsakdo se mora zavedati, koliko stroškov ustvari in kako jih lahko zmanjša - pa naj gre za racionalno rabo materiala, za sprotno ažuriranje seznamov bolnikov in naročil za njihovo zdravljenje, hrano ... Gre za niz drobnih varčevalnih ukrepov, ki zajemajo prav vsa delovna mesta.”

> Ker ste šli v boj s stroški, veste, kaj vse bo še treba spremeniti?

“Potekajo intenzivna pogajanja z vsemi dobavitelji, saj je zelo pomembno, po kakšni ceni pri njih kupujemo zdravila, medicinski material, živila in vse, kar potrebujemo. Takoj sem se lotil podrobne analize vseh pogodb z dobavitelji. Zdaj analiziramo še vsa naročila za delo oziroma storitve izven SBI in izdelujemo prerazporeditev delovnih nalog, saj bi nekatere lahko opravljali sami. So pa tudi tako specialne storitve in opravila, za katera je ceneje, da jih za nas opravijo najeti strokovnjaki. Med ukrepi v boju s stroški so tudi prevetritve vseh investicij, pa tudi vse pogodbe in javna naročila. Oceniti moramo, kaj ta hip res nujno potrebujemo in česa ne. Vsak prihranjeni evro je bistveno boljši od prisluženega - prislužen je namreč vreden le desetino prihranjenega, saj je obremenjen s kupom stroškov. SBI potroši več, kot ima na voljo, zato je optimizacija poslovanja nujna takoj.”

> Bodo nujna tudi odpuščanja zaposlenih?

“Tega si ne želim in se zavzemam za ohranitev celotnega kadra, ki se je tu oblikoval, usposabljal, izobraževal. Imamo veliko dobrih strokovnjakov in vse moramo ohraniti, a ob bolj vitkem, ekonomsko sprejemljivem poslovanju.”

Med novostmi tudi samoplačniške ambulante

> Kakšne novosti lahko v kratkem pričakujemo?

“Nekaj novosti že poskusno vpeljujemo, zato o njih kaj več še ne morem povedati. Omenim naj, denimo, poskusno uvedbo elektronskih temperaturnih listov bolnikov na kirurškem oddelku, ki lahko bistveno pripomorejo k prihranku pri naročilih v postopku zdravljenja (naročila zdravil, materiala ...). V načrtu je še več manjših izboljšav. Med najbolj vidnimi novostmi za vse, ki prihajajo na preglede in preiskave in nanje tudi dolgo čakajo, pa je uvedba samoplačniških ambulant. Ta dejavnost bo dopolnjevala naše delo in bo v pomoč bolnikom tedaj, ko si želijo opraviti še kakšen dodatni pregled ali preiskavo, pa se lečeči zdravniki zanje ne odločajo, ker ocenijo, da niso nujni. Ali pa za primere, ko nekdo posumi in se boji, da je z njim kaj narobe, pa niti ne gre na pregled; morda tudi zato ne, ker ve, da bi nanj dolgo čakal.”

> Ali ni to nevarnost, da bi te ambulante omogočile dostop le bogatejšim in bi bile bližnjica za preskakovanje čakalnih vrst?

“Te ambulante bodo po zelo dostopnih cenah zaračunavale svoje storitve, njihovi izvidi bodo verodostojni in nato lahko v pomoč pri presoji za odločitev za napotitve na zdravljenje v sklopu rednih oblik dela. Nikakor pa ne bodo omogočale preskakovanja čakalnih vrst v rednem programu dela rednih ambulant. Bodo le v pomoč bolnikom in zdravnikom ... Cene? Težko bi na pamet navedel, kakšne bodo. A okvirno naj bi za pregled zaračunavale približno dvajset evrov. ”

Centralna urgenca prihodnje leto

> Bo bolnišnica sploh dobila centralni urgentni center? Kdaj bo stekla gradnja?

“Gre za projekt in odgovornost države, saj ga bo zgradila z evropskim denarjem. Zagotovo se bo to zgodilo, najkasneje v začetku januarja prihodnje leto naj bi zasadili prvo lopato in bi projekt pognali konec prihodnjega leta. Tako zagotavlja zdravstveno ministrstvo, ki ima zanj rezerviran denar, hkrati z denarjem za ureditev glavnega vhoda z avlo. Ali bo ta vhod na vrsti pred začetkom gradnje urgence, še ne vemo. Imamo pa nared rezervne možnosti - skladno s predpisi in varnostjo bomo poskrbeli, da bodo bolniki in obiskovalci vstopali v bolnišnico kje drugje; morda začasno skozi vhod za fakulteto za vede o zdravju. Ni vzroka za dvom, saj gre za obveznost, za katero ministrstvo trdi, da jo bo speljalo.”

JASNA ARKO

---