Obalna cesta ne bo enosmerna

“Obalne ceste med Koprom in Izolo konec marca ne bomo preuredili v enosmerno, leta 2017 pa je ne bomo zaprli. Naj ostane takšna, kot je. Vrnili jo bomo državi in naj jo država ureja,” je včeraj presenetil koprski župan Boris Popovič. Informacijo je podal na srečanju s predstavniki krajevnih skupnosti Semedela, Za gradom, Žusterna in Olmo-Prisoje.

 Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Foto: Zdravko Primožič/Fpa

KOPER > Takšnemu nepričakovanemu preobratu po njegovih besedah botruje neuradna napoved ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, da država ne bo uvedla lokalne vinjete.

“Ne” za vinjeto?

Zanjo si je Popovič prizadeval skupaj z izolskim kolegom Igorjem Kolencem. Minister pa naj bi mu minulo sredo povedal, da se njena uvedba državi ne splača. Zato Popovič razmišlja, da bi koprski del obalne ceste vrnili državi. Kako se bodo odločili v Izoli, ne ve. Izolski župan Kolenc z ministrovimi izjavami včeraj še ni bil seznanjen. Za naš časopis je povedal, da čaka na uradne informacije. Infrastrukturno ministrstvo pa formalno še kar zagotavlja, da se bodo o lokalni vinjeti opredelili do konca leta - potem ko bodo opravili ustrezno študijo, ki se je po Popovičevih navedbah še niso niti lotili.

Kolenc je torej še vedno prepričan, da bi v Istri z lokalno vinjeto ne samo rešili prometne zagate med Koprom in Izolo, ampak tudi bistveno vplivali na razvoj turizma in gospodarstva, saj bi končno lahko zaprli obalno cesto. To, da zdajšnja vlada nima posluha za potrebe in želje Istranov, je bil Popovičev glavni očitek. “Še v obdobju nekdanje Jugoslavije nismo bili takšno obrobje. Kot da živimo v obdobju Kremenčkovih,” je navrgel. Čeprav bi obalno cesto zdaj vrnil državi, bi jo kasneje terjal nazaj. “Ko bo nova vlada imela za nas več posluha. S to vlado obalne ceste ne bomo nikoli spremenili,”je bil kritičen in prste uperil tudi zoper istrske poslance.

“Da” za varnejšo Cesto na Markovec

Kot zdaj kaže, občina torej ne bo spreminjala režima na obalni cesti. Kljub temu bo skušala rešiti težave stanovalcev v zgornjem delu Ceste na Markovec (2, 4, 6, 8 in 10), saj se zaveda, da gre za najbolj nevaren odsek v vsej Semedeli. Še letos bodo tam postavili ležeče policaje in s tem umirili promet. Namesto dovoljenih 50 kilometrov na uro so tam izmerili tudi 111 kilometrov na uro. Dovoljeno hitrost krepko prekorači desetina voznikov, so ugotovili s spremljanjem prometa, cesta pa je precej prometna. V enem dnevu jo v povprečju prevozi 8278 vozil in v enem tednu 57.949. Pred odprtjem predora Markovec so zabeležili še večje številke; 9683 oziroma 67.782 vozil.

Križišče s Kvedrovo cesto bodo uredili v krožišče takoj, ko bodo rešili vprašanje tamkajšnjega podpornega zidu. Preplastili bodo zglajen asfalt, na katerega opozarjajo tudi koprski policisti. Da bi 80 družinam zagotovili dovolj ustreznih parkirnih mest, pa bodo naredili več simulacij Ceste na Markovec, če bi na njej zaprli en vozni pas, bodisi desni bodisi levi, lahko samo v zgornjem delu ceste ali pa vzdolž celotne trase. “Končna rešitev mora biti sprejemljiva za večino 25.000 krajanov Markovca,” je poudaril Popovič.

Zato bodo v KS Semedela, Za gradom, Žusterna in Olmo-Prisoje v prihajajočem obdobju pripravili več zborov krajanov, so napovedali predsedniki omenjenih krajevnih skupnosti.

MIRJANA CERIN


Najbolj brano