Obalna cesta, največja pridobitev Izole v zadnjem letu

Izolski župan Igor Kolenc še kar zagotavlja, da se bo po izteku tega mandata umaknil, češ da bi županovanje morali tudi pri nas omejiti na dva zaporedna mandata - tako kot v Italiji. “Ko delo postane rutina, ni dobro,” utemeljuje. Za največji dosežek po lanskih volitvah šteje pridobitev obalne ceste. Odnos s koalicijo in delom opozicije ocenjuje kot konstruktiven, vendar mu v opoziciji očitajo, da ni pripravljen sprejemati kompromisov in da zapravlja preveč denarja.

IZOLA > Med tremi največjimi dosežki v zadnjem letu Igor Kolenc navaja pridobitev nepremičnin.

Občina bogatejša za zemljišča

“Občina je dobila približno 100.000 kvadratnih metrov zemljišč izolskega dela obalne ceste in za toliko povečala svoje premoženje. Dobila je tudi zemljišča na območju prostorskega akta Kajuhova-Morer, kjer bo podjetnikom lahko uredila štiri parcele po 3000 kvadratnih metrov.” Zemljišče je bilo v lasti Istrabenza in obremenjeno s hipotekami že davno propadlega podjetja Slavnik International. Izbris hipotek je občina dosegla tako, da je z Istrabenzom sklenila poseben dogovor in mu plačala več kot 200.000 evrov.

Kolenc si v posebno čast šteje tudi, da so skupaj s koprsko in piransko občino sprožili ustavno presojo glede vrnitve kmetijskih zemljišč, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.

Ker pa v Izoli še niso zagotovili javne blagajne za plačilo položnic brez provizije, niso zgradili novega kulturnega doma in niso uredili športnega parka na Maliji, Kolencu v prvem letu drugega mandata ni uspelo uresničiti glavnine predvolilnih obljub. “Kdaj natanko jih bom izpolnil, nisem nikjer opredelil,” se brani. Sicer pa za športni park izdelujejo načrte, medtem ko je gradnja novega kulturnega doma odvisna od državnih razpisov.

Kaj pa dolgovi občine?

V Desusu priznavajo, da bo občina Izolanom v kratkem ponudila 27 neprofitnih stanovanj, kar se jim zdi zelo pomembno. Kolencu pa bi, ironično, dali čisto desetko za “kreativno” porabo občinskega denarja. “V Izoli se je veliko gradilo, vendar je šlo bolj za šminkanje mesta. Te naložbe ne prinašajo dodane vrednosti v smislu ustvarjanja pogojev za gospodarski razvoj občine. Prinašajo zgolj vse večje zadolževanje in stiskanje pasu v društvih javnega interesa. Župan je občino uspel zadolžiti do zgornje meje, za več kot enajst milijonov, kar pomeni, da je vsak občan zadolžen že za 700 evrov ali več.”

Kritični so tudi v Listi Izolanov, kjer Kolencu očitajo, da premalo komunicira z občani. To se odraža v pomanjkanju vizije, za katero je potrebno prav dogovarjanje z občani, podjetji, zavodi in interesnimi združenji. Opozarjajo še, da vizija nima nič skupnega s predvolilnimi obljubami. “Tiste skrito dogovorjene obljube se pokažejo po volitvah, v obliki zaposlitev, podelitev funkcij, sklepanja mediacij, odpisa dolgov ... V tem se naš župan ne razlikuje od prejšnjih županov ali županov v drugih občinah.”

V IJN mu očitajo zaposlovanje dodatnega kadra v občinski upravi, to, da večje naložbe zaupa izvajalcem iz Kopra namesto izolskim podjetnikom, pa tudi, da ne vzpostavlja pogojev za razvoj gospodarstva in turizma.

“Dvojna merila IJN”

Prepričani so, da jih župan ignorira. Tudi v Listi Izolanov menijo, da sta njegovi največji hibi pomanjkljivo dogovarjanje in usklajevanje. Kolenc pa za nekatere opozicijske svetnike pravi, da igrajo “kalimerote” bolj, kot so v resnici. “Premalo so aktivni. Če bi stopili do mene s predlogi in rešitvami, bi jim prisluhnil.” Njihovih imen ne navaja. Dodaja le, da so njegova vrata odprta za vse.

Za IJN še opozarja, da ima dvojna merila. “V primeru gradnje krožišča ob Komunali so mi očitali, da ga občina gradi na zemljišču, ki pravno-formalno ni urejeno. S tem, da je njihov tedanji predsednik - župan Tomislav Klokočovnik - podjetju Riba prodal zemljišče, ki je bilo povsem nedorečeno, pa ni bilo nič narobe, čeprav je takšni prodaji osem svetnikov nasprotovalo (deset jo je podprlo).” Glede dodatnega zadolževanja pa pravi, da je občina še vedno kreditno sposobna.

MIRJANA CERIN

---