Nudisti namesto kolone vozil

Kakšno bo območje obalne ceste, ko bo šla glavnina prometa skozi predor Markovec? Po naročilu izolske občine sta se s tem vprašanjem ukvarjala dva arhitekturna biroja in zamisli v torek predstavila javnosti. Oba sta predvidela promenade, kopalne površine in umetne otoke, pa tudi ekološki javni promet z električnimi vlakci. V AS inženiringu stavijo še na 80-metrski razgledni stolp na Rexu.

Kakšno bo območje obalne ceste, ko bo šla glavnina prometa  skozi predor Markovec?  Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Kakšno bo območje obalne ceste, ko bo šla glavnina prometa skozi predor Markovec?  Foto: Zdravko Primožič/Fpa

IZOLA > Stolp bi imel stopnišče in panoramsko dvigalo. Povezoval bi vrh klifa in obmorsko promenado. “V njem bi bila stalna razstava o potopljeni ladji in na vrhu razgledna točka, s katere bi se videlo do Slavnika in celo Triglava. Ob njem bi se razprostiral obsežen park,” je pojasnil Andrej Gorišek.

Tudi muzej, akvarij in amfiteater

Skupaj z Janezom Goriškom in Silvio Navarro Carrillo bi na morju ob Rudi zgradil pomorski muzej in akvarij. Na prvi pogled bi objekt spominjal na pomanjšano sydneysko opero, eno najznamenitejših svetovnih zgradb prejšnjega stoletja, čeprav Andrej Gorišek zagotavlja, da se po sydneyski operi niso zgledovali. V muzeju bi bilo videti morsko dno. Dostop do njega bi bil možen prek lesenega mostu. Na drugi strani bi bil obsežen park z vodnimi površinami.

Arhitekt Matjaž Garzarolli je izolskemu županu Igorju Kolencu očital, da so se zadeve lotili na napačnem koncu. Najprej bi morali ovrednotiti prostor, ki ga po njegovem prepričanju niti ne bi smeli deliti na posamezna območja. “Če hočeš imeti opero, moraš najprej napisati libreto,” je bil slikovit. Kolenc ni ostal dolžan: “Vemo, kaj želimo; kakovosten življenjski prostor za prebivalce in obiskovalce. Prizadevali si bomo tudi, da ga bomo uredili s pomočjo evropskega denarja.”

Območje med Izolo in Koprom so razdelili na tri dele: izolskega, območje klifa in Žusterne. Na prvem bi uredili tudi kopališče z lesenimi pomoli in center vodnih športov, oboje pa zavarovali z valobranom. Predvideli so kopališke objekte in gostinske lokale ter postajališče za električne ladje in vozila, ki bi v bodoče povezovala Izolo in Koper. Gorišek ima v mislih tako imenovana pod-car vozila brez voznika, kakršne uporabljajo v Angliji.

Ob klifu bi na zdajšnji cesti uredili zelene površine in sprehajalne poti, restavracije, informacijski center in amfiteater-prireditveni prostor na odprtem. Imel bi steklena tla, pod katerimi bi bilo videti morje, in betonsko lupino (streha). V nadaljevanju sprehajalne poti bi postavili že omenjeni stolp Rex. Na zgornji strani klifa bi uredili parkirišča za avtomobile in spodaj traso za električna vozila, “na višini 10 metrov, da ne bi ovirali pešcev”.

Navsezadnje bi povečali žusternsko kopališče. Na morju bi postavili ploščadi na stebrih (tako bi ohranili zaščiteni travnik pozejdonke) in nad njimi uredili bazene ter skakalne površine. Ploščadi bi s prodnatimi kopalnimi površinami povezali z zdajšnjim kopališčem. Dodali bi mu kopališke objekte, posodobili center vodnih športov in akvatorij zaščitili z valobranom.

Olimpijski bazen, vodni park in zabaviščno središče

Andreja Gerkšič, Aleš Rebec in Robert Južnič bi obalo razširili za osem do 10 metrov. Kjer je Butan plin, bi zgradili olimpijski bazen, malo naprej vodni zabaviščni park (kakršen je Istralandia v hrvaški Istri) in na širšem območju Mehana sodobni istrski jahtni center, s katerim bi nadomestili tistega ob ladjedelnici.

V Mestni občini Koper napovedujejo, da bodo idejne zasnove za ureditev obalnega dela (skupaj z ureditvijo Koprskega zaliva) predstavili jeseni. Tedaj bodo javnost seznanili s strategijo prostorskega razvoja občine. Ureditev območja obalne ceste, kot tudi območja med Koprom in Žusterno ter promenade, so zaupali sedmim arhitekturnim birojem. Ti svoje vizije ureditve tega prostora še izdelujejo. “Vsekakor gre za skupni projekt z izolsko občino, s katero pri pripravi idejnih zasnov ves čas sodelujemo in se usklajujemo,“ dodajajo.

Naprej od zabaviščnega parka bi uredili športna igrišča in zabaviščno središče na Rudi z ulicami, trgi, trgovinami in gostinskimi lokali. V zaledju bi bile parkirne površine in vkopane garažne hiše.

Obalno območje so razdelili na Viližan, klif z Rexom, amfiteater (nova navezava z Markovca na obalno cesto) z Moletom in Žusterno. Na umetnem nasutju v Viližanu bi uredili nudistično kopališče. Zaliv bi spremenili v laguno, zaščiteno z valobranom. Uredili bi pristajalni pomol za večja plovila, ki bi povezovala mesta ob Jadranu. “Ne bi hodili v zelje koprskemu potniškemu terminalu,“ je jasen Rebec. V hangarjih ob zdajšnjem avtokampu so predvideli center vodnih športov. Cesto bi prestavili na obrobje industrijske cone, da bi Viližan povezali z vodnim zajetjem v Pivolu ter pridobili sprehajalne in kolesarske poti.

Kopalne površine in dodatne pomole bi bilo videti vse do Žusterne. “Območje bi imelo enovit videz. Na izpostavljenih mestih, Rexu, amfiteatru, Moletu in v Žusterni, pa bi uredili pomole s privezi za lokalna plovila in dnevne obiskovalce.” V hudourniški grapi pod izolsko bolnišnico bi načrtovali tematske parke, treking poti in razgledno točko z manjšim družinskim hotelom. Zamisel se jim je porodila, ko so tam videli srno. Pod zidom klifa bi ostala samo interventna pot, obenem kolesarska steza. Dostop do morja bi bil možen prek teras, “odetih” s travo, posutih s prodom ali obloženih z lesom.

Amfiteater bi postal prireditveni prostor. Molet bi namenili kopalcem in ga z dodatnimi površinami na morju povezali z Žusterno. Ob uvozu v predor Markovec bi v klif vkopali garaže. Nasproti bi uredili sodoben center vodnih športov. Hotel Žusterna bi prestavili na umetni polotok, ki bi se raztezal proti Kopru. Proste površine bi namenili trgovinam in restavracijam. Žusternsko kopališče bi razširili ter mu dodali bazene in nove dostope do morja.

Rebec poudarja, da so glavne parkirne površine zasnovali ob Rudi, olimpijskem bazenu in omenjeni žusternski garaži. Obalni promet bi preusmerili čez Markovec, od koder bi uredili dostope do kopališč vzdolž celotne trase.

MIRJANA CERIN


Najbolj brano