Novega pomola še ne bo

Izolski valobran 3 ob ribiškem pomolu je naposled končan, v Marinvestu in Portingu, podjetjih v izolski marini, pa kljub temu niso povsem zadovoljni. Nameravali so se lotiti tudi gradnje pomola B, tega pa naj ne bi mogli narediti, ker je območje predmet sodnega spora med občino in Ribo. Čeprav beležijo za petino manj prihodkov in imajo negativne bilance, zagotavljajo, da je sodni spor edina ovira.

IZOLA > Valobran, ki ščiti vsa plovila v občinskem akvatoriju in bo varoval tudi tista ob bodočem pomolu B, je zdaj dolg 280 metrov. Preden ga je koprski Adriaing dokončal, je imel le 120 metrov. Druge gradbene etape so se lotili decembra lani in jo končali pred slabima dvema tednoma.

Valobran bo kmalu občinski

Z gradnjo valobrana so začeli leta 2002 in tedaj porabili glavnino denarja. Direktor Marinvesta in Portinga Enrico Galassi celotno naložbo vrednoti na 1,3 milijona evrov, za dokončanje so porabili 560.000 evrov.

Skladno s koncesijsko pogodbo, sklenjeno 2. aprila lani, morajo valobran v 18 mesecih predati občini, do 2. oktobra torej. Po Galassijevih napovedih bodo to naredili še pred koncem avgusta, ko bodo opravili tehnični pregled. Morebitnih zapletov ne pričakuje. “Adriaing je dobro opravil delo. Pri tem ga je nadzorovala komisija, sestavljena iz naših in občinskih uslužbencev.”

Za občino je ključno, da valobran dobi do začetka oktobra. Tak pogoj so postavili ob sklenitvi 40-letnega koncesijskega razmerja, zaradi katerega Marinvest občini plača 240.000 evrov na leto. Če pogoju ne bi zadostili, bi občina to razmerje prekinila, nam je včeraj potrdil direktor občinske uprave Marko Unterlechner.

Služnost v rokah Ribe, ne Marinvesta

Po drugi strani Galassi opozarja, da so se s koncesijsko pogodbo zavezali tudi, da bodo v poldrugem letu zgradili pomol B. Kdaj se ga bodo torej lotili? “Ko bomo imeli prost dostop do območja med izolsko Srednjo šolo (nekdanja SGTŠ) in našim dvigalom za plovila na manipulativni ploščadi. Pri šoli je predviden koren pomola, do dvigala bodo segali njegovi kraki,” odgovarja. O svojih pomislekih so občino obvestili prejšnji mesec. Menijo, da se bodo morali dogovoriti za dodatni čas za gradnjo.

Na omenjenem območju je podjetje Riba junija leta 1998, med gradnjo marine, vzpostavilo služnost. “Sklenili so pogodbo z občino, Marinvestom in Delmarjem ter služnost vpisali v zemljiško knjigo. V tistih letih so imeli ob morju manjši obrat in hladilnico. Parcele so kasneje večkrat delili, služnost pa je ostala. Zato občina toži Ribo za izbris služnosti,” jedro težav pojasnjuje Unterlechner. In kako razume zavlačevanje z gradnjo novega pomola? “Ker bo omogočal izključno tržne priveze, je njegova gradnja predvsem v Marinvestovem interesu. Občina ne bo imela nič od pomola. V Marinvestove poslovne odločitve pa se ne želimo vpletati. Njihove odločitve spoštujemo, koncesijske obveznosti redno poravnavajo, z njimi nimamo nobenih težav.”

V marini ni več videti 50-metrskih jaht. Ob njihovem vplutju in izplutju drugim plovilom niso več mogli zagotoviti zadostne varnosti. Najdaljša je 45-metrska jadrnica. Prevladujejo 15 do 18-metrska plovila, pri katerih se gospodarska kriza najbolj pozna.

Marina ima manj prihodkov

Ob pomolu B je predvidenih 180 privezov za manjša plovila. Če bi se gradnje lotiti v mrtvi sezoni, bi trajala pol leta in stala 1,2 milijona evrov, ocenjujejo v marini.

Čeprav je Marinvest lansko leto sklenil s samo 71.000 evri čistega poslovnega izida, Porting pa je ustvaril primanjkljaj v višini 1,3 milijona evrov (tako navajajo Ajpesove evidence), je Galassi trdno odločen, da bodo nov pomol zgradili. Lotili se ga bodo, čeprav jim marine že nekaj let ne uspe napolniti in beležijo “petino manj prihodkov”. Prav s pomolom B bodo namreč zaokrožili marino in uresničili zazidalni načrt iz oktobra leta 1989. Kljub vsemu jo že vrsto let prodajajo. Cene niso znižali, še vedno zahtevajo več kot 20 milijonov, kar je po mnenju poznavalcev razlog, da niso uspešni.

MIRJANA CERIN

---