Cesta je občinska, zemljišča pa še ne

Koprska občina bo svoj del obalne ceste Koper-Izola vrnila državi, v Izoli pa tega ne nameravajo storiti. Poraja se torej pravno-formalno vprašanje, ali država v takšnem primeru lahko prevzame cesto, pa tudi, ali je ta zdaj res občinska. Občini sta z državo sklenili primopredajni zapisnik o prenosu vzdrževanja javne ceste, vendar spremembe doslej še nista vnesli v odlok o kategorizaciji občinskih cest.

IZOLA, KOPER> Glavnina obalne ceste odpade na izolsko občino - od skupaj 6,17 kilometra površin s priključkom Ruda vred v Izoli upravljajo s 3,67 kilometra ceste, kar vključuje 95.550 kvadratnih metrov zemljišč.

V koprski občini so to doslej pogojevali z izpeljavo delitvene bilance z ankaransko občino, zdaj pa o tem ne razmišljajo. V Izoli načrtujejo spremembe na eni od prihodnjih sej občinskega sveta. “Ljubljanski urbanistični zavod je že pripravil strokovne podlage za prekategorizacijo obalne ceste, v katerega sta zajeta tudi nova vpadnica na Industrijski cesti in krožišče. Zato bomo odlok obravnavali v 'paketu' na eni od prihodnjih sej. To je pravno-formalno stališče. Občina s cesto že upravlja,” pojasnjujejo v Izoli. V obeh občinah si še naprej prizadevajo, da bi dali območje obalne ceste na razpolago ljudem. “Poti do uresničitve tega cilja so lahko različne. S koprsko občino sodelujemo in se pogovarjamo. Težava je v komunikaciji z ministrstvom. Pozvali smo jih, naj nam podajo uradno informacijo, v kateri fazi je postopek analize uvedbe lokalne vinjete in kakšno je njihovo stališče. Zanima nas tudi, kaj menijo o predlogu, da bi zgradili hitro cesto med Izolo in Bandelom do mejnega prehoda Dragonja.”

Cesta je nekategorizirana in javno dobro

S cesto je dolga leta upravljala država oziroma direkcija za infrastrukturo in jo vodila kot regionalno cesto R3-754. “S sklepom o prenosu dela državnih cest pa jo je 4. junija prenesla med občinske. Od 5. junija je obalna cesta formalno nekategorizirana cesta, vknjižena kot javno dobro,” pojasnjujejo v izolski občinski upravi.

Cesta ima še vedno takšen status, čeprav z njo že od 18. junija upravljata obe občini. Tedaj sta podpisali primopredajni zapisnik z direkcijo za infrastrukturo in njenim vzdrževalcem cest, koprskim podjetjem CPK.

Ker pa na občinskih svetih doslej še nista spremenili odloka o kategorizaciji občinskih cest (to so nam včeraj potrdili v obeh občinah), direkcija za infrastrukturo na občini še ni prenesla zemljišč, po katerih poteka obalna cesta. Postopkov prenosa torej še niso izpeljali do konca.

Vzdržujeta jo obe Komunali

Kljub temu je dejstvo, da je država sprejela sklep, s katerim je obalno cesto črtala iz državne uredbe o kategorizaciji državnih cest in da obalno cesto zdaj vzdržujeta komunalni podjetji. Po tej logiki ne more biti dvomov, da je obalna cesta zdaj res občinska.

Čeprav direkcija za infrastrukturo ocenjuje, da je v “zelo dobri” kondiciji, stroške njenega vzdrževanja vrednoti na približno 30.000 evrov na leto. Vendar država občinama ta strošek priznava, ker prenos državnih cest vpliva na sistem financiranja občin oziroma na izračun primerne porabe za posamezno občino. Upoštevajo razmerje med dolžino lokalnih cest na prebivalca v občini in dolžino lokalnih cest na prebivalca v celotni državi.

Pa je možno, da bi obalno cesto vrnila samo ena od obeh občin? V direkciji za infrastrukturo nam na to vprašanje niso odgovorili. Razkrili niso niti, ali je katera občina že vrnila kdaj cesto državi. Infrastrukturno ministrstvo pa pričakuje, da se bodo v primeru obalne ceste za takšen korak odločili v obeh občinah. “Koper nas mora zaprositi za prekategorizacijo ceste, prošnjo bomo preučili,” so dodali.

MIRJANA CERIN

---