Država naj potoke prepusti občinam

V Novi Gorici bodo predlagali, naj država skrb za potoke prepusti občinam, da bodo vsaj njihove struge redno čiščene, ljudje pa bolj varni pred poplavami. Tudi to so župan in sodelavci sporočili po še eni od ujm, ki kažejo na bedo na tem področju.

NOVA GORICA > Ob zadnjih nalivih na vsem severnem Primorskem ni bilo hujšega. Regijski štab civilne zaščite (CZ) je naštel “le” dobrih 30 zalitih objektov, kar je v primerjavi s poplavami drugod po državi malo. Pa vendar ... “Če bi preventivno izvedli določene ukrepe, na katere opozarjamo že dalj časa, bi najbrž vsaj ublažili probleme, s katerimi se srečujemo,” po zadnji ujmi poudarja novogoriški župan Matej Arčon. Kot primer tega, kaj bi bilo treba narediti, navaja urejeni protipoplavni nasip ob Vipavi pri Prvačini, ki nima vodnega soglasja.

Očitajo jim “nedelo”

Tudi iz Nove Gorice na državo leti očitek, da ne skrbi za vodotoke. “Ob naravnih nesrečah jih moramo potem žal s svojim denarjem čistiti, čeprav to ni naša pristojnost,” pravi Arčon. Račune za intervencije v preteklih dneh bo občina poslala Agenciji RS za okolje (Arso).

Med posredovanju ob nalivih so v regijski CZ opazili pomanjkljivosti, na katere je včeraj opozoril poveljnik Samo Kosmač. Dejal je, da cestarji pred poplavljene dele cest nameščajo le table z opozorili, morali pa bi jih zapirati, kjer je voda globlja.

Ker so potoki in reke, odtočni jarki in kanali polni naplavin in zaraščeni, voda ob nalivih prej prestopi bregove, so včeraj ponovili župan in njegovi sodelavci, voda pa obenem sproža plazove, ki se ji ne sanira in jih je zgolj v novogoriški mestni občini na ducate.

A se država ne zgane, trdijo predstavniki mestne občine. Arso ponavlja, da ni denarja, a se ga preveč potroši za drage študije in projekte, postopki pred izvedbo določenih del trajajo predolgo, marsikatero posledico naravnih nesreč bi lahko odpravili hitreje in znatno ceneje. Slednje dokazujejo s primerom drenažnega sistema na plazu v Šmihelu, ki so ga uredili v nekaj tednih in je zmanjšal premike tal, medtem ko je država v deset in več letih za sanacijo izdelala zgolj načrte.

Potoke občinam

Drenažo je občina uredila interventno preko CZ, na enak način je pred tedni zgradila nasip pri Prvačini, v minulih dneh pa je hitro očistila najbolj zasute in zaraščene jarke in struge hudournikov ob vznožju Škabrijela pri Novi Gorici in v Kromberku. Svetovalec za zaščito in reševanje v občinski upravi Bogdan Zoratti je te izkušenje strnil v sistemski predlog: “Državi bomo predlagali, naj urejanje vsaj manjših vodotokov prepusti občinam,”

Letos je novogoriška občina za intervencije že porabila okoli 700.000 evrov, stroški ob zadnji ujmi pa znašajo okoli 50 tisočakov. A zahtevki ob preteklih ujmah, naj država povrne stroške občine, niso zalegli.

Plazovi grozijo

Po nalivih so problem še plazovi. Geolog Boris Rijavec, ki dela za CZ, je včeraj kot potencialno bolj nevarnega omenil ponovni zdrs tal nad predorom na glavni cesti med Novo Gorico in Šempetrom. Še bolj kritično pa je pobočje pod Gradiščem nad Prvačino, kjer država ni dokončala sanacije plazu večjega obsega. Po besedah Zorattija so podobno nestabilna tla na skoraj vsem severnem robu vasi, ki stoji griču. Stanje še poslabšujejo greznice z iztoki v naravo. Meni, da bi morali zato na novo urediti vso kanalizacijo in odvodnjo.

To pa je naloga občine in slednja je najbrž še lep čas ne bo uresničila, enako kot (skupaj z DRSC) ne bo kmalu uredila odvodnje zalednih voda s Kekca nad Novo Gorico, da ne bodo več lomile obvoznice Solkana in poplavljale kleti gasilskega doma.

AMBROŽ SARDOČ

---