Motorji uničujejo gozdne poti in travnike

Pobočje Trnovske planote s številnimi potmi ni priljubljeno le med planinci in pohodniki. Na gozdnih poteh in vlakah, po stezah je vse več turnih kolesarjev, voznikov kros motorjev in štirikolesnikov. Lastniki zemljišč, pa ne le oni, opozarjajo, da po gozdu, travnikih in pašnikih povzročajo škodo. Nemočni, ker ne morejo ukrepati, se bojijo, da problema, kljub strogi zakonodaji, ne bodo odpravili. Nekateri menijo, da bi ga vsaj omilili, če bi uredili poligon.

 Foto: Igor Mušič
Foto: Igor Mušič

AJDOVŠČINA > “Frajerji se vozijo po travnikih in jih prav nič ne zanima, da tam nekdo kosi, grabi, pase živino. Ne samo domače, tudi divje živali so splašene,” opozarja na vse večji problem voženj v naravi predsednik sveta KS Vrtovin in ajdovski svetnik Vilko Brus. Nedavno je predlagal, naj občina ukrepa. A ni ne edini ne prvi, kajti kot je dejal predsednik Zveze lovskih družin Gorica Igor Zadravec, je problem star: “Že dolgo opozarjamo nanj. Motoristi se vozijo predvsem po gozdnih poteh, v glavnem so to kolovozi, kmetje pa se najbrž tudi jezijo, ker jim peljejo po vinogradih, njivah.”

Brus je kot posebno težavo izpostavil motokrosiste in voznike štirikolesnikov.“Največkrat pridivjajo že skozi vas ali pa se pripeljejo s kombiji, tudi z italijanskimi registracijami, in iz njih potegnejo motorje ali štirikolesnike in potem 'akcija'. Mi jim ne moremo nič. Motorji niso registrirani, vozniki imajo čelade in jih ne moreš prepoznati. V preteklosti smo večkrat klicali policijo in se je hitro odzvala, a prav veliko ne more narediti. Kdo jih bo lovil po gozdu? Kazen je pa 40 evrov,” opozarja.

Kar je preveč, je preveč

Po besedah Zadravca lovci redno opažajo “turne” motoriste vsepovsod: “To se dogaja na Krasu, v Vipavski dolini, tudi na Trnovski planoti.” Ne more pa povedati, ali pojav narašča in ali je kje bolj izrazit. Nekateri pridejo v Vrtovin in Kamnje, priročni izhodišči za vzpone na Kucelj, Čaven in naprej v Trnovski gozd. In tam je domačinom prekipelo, ko so jim neznanci “preorali” na novo urejeno okolico cerkvice sv. Pavla na Školju nad Vrtovinom.

Brus je zato prepričan, da je treba ukrepati: “Nisem za popolno prepoved. Naj imajo veselje. Ni pa treba, da povzročajo škodo in ogrožajo druge obiskovalce. Zato sem v svetu občine predlagal, da bi razmislili o poligonu ali o območju, kjer bi dovolili in uredili trase za vožnjo s kolesi ali motokrosi.”

Poligoni že, a seveda ne povsod

Peljati se z motociklom ali džipom skozi gozd je sicer že dovoljeno, a najmanj po utrjeni gozdni cesti, so nam pojasnili v osrednji enoti zavoda za varstvo narave. Seveda je treba voziti in ne divjati. Kot pa hkrati pojasnjujejo, gozdna steza ali vlaka sta naravno okolje, v katerega vozila z motorji ne smejo. Izjemoma je to mogoče v okviru prireditev, za katere pa so potrebna dovoljenja in se jih zaradi varovanih območij ne sme prirejati povsod v naravi.

Varovani deli površja in kupi predpisov pa hkrati omejujejo postavljanje poligonov za motocikle in to, da bi kje dovolili “turno vožnjo”. Kajti v ministrstvih za okolje oziroma za kmetijstvo so pojasnili, če poenostavimo, da lahko občine s prostorskimi načrti del ozemlja namenijo opisanemu, a tega ne morejo same uveljaviti.

Poligona za motokros, denimo, ni dovoljeno postavljati na kmetijska zemljišča, pri umeščanju v prostor je treba tudi zanj dobiti vrsto soglasij, če obsega med 1000 in 10.000 kvadratnih metrov pa o potrebuje gradbeno dovoljenje. Ob idejah, da bi rekreacijski vožnji z motorji namenili katero od poti po pobočju Trnovske planote, pa markacist in član odseka za varstvo narave pri ajdovskem planinskem društvu Mirko Soban opozarja, da gre tam za območji regijskega parka Južni obronki Trnovskega gozda in Nature 2000 ter so določene lokacije še drugače zaščitene: “Zato v društvu nismo naklonjeni pobudi, da bi določene planinske poti dobile dvojno kategorizacijo, tudi za gorska kolesa. O motokrosih pa sploh ne govorimo.”

Vožnja z vozili na motorni pogon v naravnem okolju ni dovoljena. In kaj je naravno okolje? To so vsa območja izven naselij, javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, in drugih prometnih površin, namenjenih vožnji, izven gozdnih cest, omrežij gospodarske javne infrastrukture, območij za rudarjenje ter območij, ki so s prostorskimi akti namenjena rekreaciji in športu ter v okviru tega tudi vožnji z motornimi vozili.

Vzgoja ni odveč

V društvu, ki ureja in skrbi za 104 kilometre planinskih poti, enako opozarjajo na opisano problematiko, pri čemer Soban pojasnjuje, da le približno desetina teh stez vodi po javnih poteh ali gozdnih cestah. Pa vendar ... “Večina planinskih poti iz doline na Goro oziroma na Trnovsko planoto je ozkih in strmih. A tudi na najbolj strmih odsekih srečujemo turne kolesarje, predvsem “spustaše”, pa tudi vozniki motokrosov niso redki. Problem je, ker so tereni zelo izpostavljeni in take vožnje uničujejo steze.”

Po njegovem mnenju bi bilo dobrodošlo srečanje vseh zainteresiranih na ravni občine, “da si povemo, kaj in kako naprej. Država postavi zakon, red pa bo, če bo nadzor. Problemov bo manj, če bomo vzpostavili temelje. Vsi pa moramo več vlagati v vzgojo in boljši odnos do narave”.

ALENKA TRATNIK

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano