Država odločno vztraja pri registraciji

“Poziv za zamrznitev registracije kajakov in kanujev ni sprejemljiv!” na predlog Posočja odgovarja sektor za pomorstvo pri direktoratu za infrastrukturo. Uprava za pomorstvo umirja žogico z namigom, da sredi sezone vsem tistim, ki kajakov in kanujev še niso registrirali, pa opravljajo gospodarsko dejavnost, ne bodo nalašč nagajali.

POSOČJE > Uprava za pomorstvo namerava to področje postopoma in v skladu z veljavno zakonodajo urediti. Ne razumejo upora v Posočju, glede na to, da drugod po Sloveniji nimajo težav.

Kaj se bo izcimilo iz zapleta z registracijo kajakov in kanujev, ki jo nalaga zakon o plovbi po celinskih vodah iz leta 2002, izvajali pa je doslej niso, bo pokazal čas. Inšpektor za plovbo po celinskih vodah ima pravno formalno osnovo za predpisovanje visokih kazni. Neupoštevanje njegove odločbe o registraciji lahko gospodarsko družbo stane 2000 evrov, če najde neregistriran čoln na vodi pa 417 evrov. Nadzor poleg inšpektorja opravlja tudi policija.

Na upravni enoti Tolmin je registriranih 122 raftov, osem kanujev in dve barki.

Kazni jih strašijo

Ker je ministrstvo odločno zavrnilo predlog o zamrznitvi, oziroma izvzemu registracije kajakov iz zakona, na Bovškem postopoma spoznavajo, da bo najbrž treba pogoltniti tudi to kislo jabolko. Vztrajajo pri svojih argumentih, da je registracija nesmiselna, da ne bo povečala varnosti, da bodo spet udarili samo po domačih podjetjih, glede na to, da je nadzor nad množico tujih plovil skoraj nemogoč.

“Nismo imeli namena, toda zdi se, da se bo treba vdati, kot smo se morali že pogostokrat v preteklosti. Spet bomo domačini pod drobnogledom, tujci pa ne, toda to zgodbo poznamo že pri raftih. V našem podjetju imamo 20 kajakov,” resignirano komentira Primož Zorč iz športne agencije Spot Mix. Goran Kavs iz Soča raftinga registracije ne podpira, toda kazni strašijo: “Nimam energije za preganjanje z birokracijo, zato razmišljam o ukinitvi ponudbe v povezavi s kajaki, ki je za nas postranska. Če bom pa registriral, bom skrčil število plovil. Nekorektno je, da nas obremenjujejo sredi sezone, ko moramo zaslužiti za celo leto. Inšpektorji hočejo v prvi vrsti zavarovati sebe, namesto da bi sistemsko reševali problem zastarelega zakona.” Razmišlja tudi v tej smeri, da bi pač delali samo s tistimi gosti, ki bi šli na vodo s svojimi čolni, ponudil bi jim samo inštruktorja.

Zanesljivi so pregledani čolni

Sektor za pomorstvo vztraja z argumentom, da registracija plovila pomembno prispeva k varnosti. “S tako ureditvijo se zagotavlja ustrezna varnost najemnikom plovil, ki upravičeno pričakujejo varna in za določeno plovno območje primerna plovila. Stopnja varnosti takih plovil mora biti ustrezno višja kot za lastno rabo, kar zagotovi vsakoletni tehnični pregled,” pojasnjujejo v sporočilu za javnost. Sprašujejo se tudi, kako to, da s terena v 12 letih ni prišla pobuda za spremembo zakona, če je karkoli v njem tako sporno. Obljubljajo, da bodo argumente Posočja skrbno proučili in morda našli način za poenostavitev registracije. Zavračajo trditve o visokih stroških: “Ob prvem vpisu znašajo 30 evrov, za naslednje preglede in podaljšano registracijo pa je treba vsako leto odšteti manj kot 13 evrov.”

“Ne bomo nagajali”

“Poskušali bomo biti človeški in sredi sezone ne bomo nagajali. Je pa inšpektor pri svojem delu relativno samostojen,” pojasnjuje direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec. Kot pravi, gre predvsem za postopno urejanje področja. “Ne vem, zakaj je v Posočju tak odpor. Drugje nimamo težav. Klicali so nas za preglede čolnov na Kolpi, v Bohinju, na Bledu, v Radovljici, na Ptuju, iz Posočja pa ne. Na terenu smo pregledali 476 kajakov, kanujev, sub kajakov in tudi raftov. Veliko plovil so od vsepovsod pripeljali na pregled v Koper.” Pred sezono so pregledali tudi 71 plovil iz Posočja, toda zdi se, da so prevladovali rafti za podaljšanje registracije. “Zdaj pa smo z delom na morju tako preobremenjeni, da nimamo časa za preglede ne v Kopru in ne na terenu.”

NEVA BLAZETIČ

---