Birokratska zahteva odganja kajakaše in odžira zaslužek

Na vrhuncu plovne sezone po Soči je inšpektor za notranje vode presenetil in povzročil veliko ogorčenje z odločbo, da je poleg raftov treba registrirati tudi kajake in kanuje v lasti podjetij, ki opravljajo dejavnost plovbe po Soči, izvajajo tečaje ali vodijo skupine po reki. Časa imajo do sredine julija. Po mnenju agencij in lastnikov kampov nepotrebna birokratska zahtev ne bo zagotovila večje varnosti, pač pa bo oziroma že odganja zlasti tuje klube in agencije. “Tujci že odpovedujejo. Kdo ve, koliko odpovedi še bo,” je ogorčena Lidija Koren iz Kampa Koren. Z odpovedmi po vodi splava tudi zaslužek.

Zahteva po registraciji kajakov je sprožila veliko ogorčenje in 
že  odganja kajakaše s Soče.  Foto: Leo Caharija
Zahteva po registraciji kajakov je sprožila veliko ogorčenje in že odganja kajakaše s Soče.  Foto: Leo Caharija

POSOČJE > Po grobih ocenah po Soči v sezoni pluje približno 80.000 kajakašev. Tistim, ki gredo na vodo v lastni režiji, kajaka ne bo treba registrirati. Tudi za tekme registracija ne bo potrebna. Bodo pa svoje kajake morala registrirati podjetja, tudi klubi, ki organizirano in za plačilo vodijo na Sočo skupine oziroma izvajajo kajakaške šole. Gre za edinstveno zahtevo v Evropi, ki že odganja številne tuje agencije in tudi klube, ki na Soči učijo ali izpopolnjujejo plovbo s kajakom.

Za nesreče niso krivi čolni

Povod za dodatno zahtevo so bile nesreče kajakašev. Toda poznavalci pravijo, da je za tovrstne dogodke kriv predvsem nesrečni splet okoliščin, morda pomanjkljivo znanje, ne pa čolni.

Skratka, športne agencije bodo morale peljati kajake v Koper na pregled, urediti zavarovanje, plačati upravno takso in registrirati kajak. Športne agencije in tudi klubi iz tujine bodo ob prihodu v Slovenijo morali najprej urediti vse našteto in šele potem bodo s svojimi gosti lahko šli na vodo. Birokratske poti jim lahko vzamejo nekaj dni. Lahko se zgodi, da se z birokratsko sitnostjo in dodatnimi stroški ne bodo hotele ukvarjati in bodo svoje goste, ki polnijo kampe v Posočju, peljali na druge reke.

Nesmiselni ukrepi

Direktor LTO Bovec Janko Humar se ne more načuditi neverjetni produktivnosti nesmiselnih birokratskih ukrepov. “V povezavi z varnostjo razumemo obvezno registracije plovil za več oseb. Pri kajaku pa tega argumenta ni, ker je v plovilu samo ena oseba. Zato ta ukrep lahko razumemo kot prikrito dodatno obdavčevanje. Med drugim bi prizadeli veliko število kajakaških šol, ki prihajajo v dolino, polnijo kampe in s tem prispevajo k turističnemu prihodku. Učinki pobiranja dodatnega denarja za registracijo bi bili neprimerljivi z izpadom denarja, ki bi ga povzročili.”

Lastnica kobariškega kampa Koren Lidija Koren je nad dodatno zahtevo šokirana: “Tujci že odpovedujejo. Konkretno sta gostovanje pri nas odpovedala dva italijanska kluba, ki sta v preteklosti k nam petkrat na leto pripeljala vsak po 40 ljudi. S tem letno izgubimo najmanj 400 gostov. Kdo ve, koliko odpovedi še bo. To so usposobljeni klubi, plačevali so vse pristojbine.” Kot pravi, tovrstni birokratski ukrepi izničujejo ves trud, ki ga leta vlagajo v promocijo plovbe po Soči. “Imamo edinstveno reko, ki nam jo vsi zavidajo, mi pa odganjamo goste. Ali hočejo, da vsi, ki se ukvarjamo s turizmom, pristanemo na zavodu za zaposlovanje?” je zelo ogorčena.

Predsednik interesnega gospodarskega združenja raftarjev v dolini Soče Adis Hrovat v zahtevi po registraciji ne vidi smisla: “Država niti nadzora nad registracijo raftov ne more izvajati, ker imamo zgolj enega inšpektorja, pa bi jih samo na Soči potrebovali vsaj pet. Zdaj se loteva kajakov, ki jih je veliko več.”

Vsako leto dodatne zahteve

Lastnik Soča Raftinga Goran Kavs dodaja: “V zvezi z registracijo nismo še nič ukrenili, ker v obilici dela preprosto nimamo časa za to opravilo.” Kot pravi, že dolgo opozarjajo, da je zakonodaja o notranjih vodah slaba in da je treba odpreti debato o njej. “Ima anomalije pri izvajanju v praksi. Vsako leto nas mučijo z nekimi novimi zahtevami. V Evropi so registrirani samo rafti, tako kot tudi pri nas. Kajake, ki bi jih, če potegnemo primerjavo s prometom, lahko primerjali s kolesom, pustijo pri miru. Pa saj je logično, da nihče ne bo šel s poškodovanim plovilom na vodo.”

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano