“Lahko malo tišine?” “Ma ni problema!”

Ko na Primorskem snemajo film ali nadaljevanko, je vedno praznik. Pokrajine tistega trenutka se odtisnejo na filmski trak in se tam shranijo za vedno. Ta čas v Goriških brdih snemajo eno največjih slovenskih televizijskih nadaljevank - Eno žlahtno štorijo. Velika družina, zapleti, štorije in baldorije, komedija, drama, tragedija in spet humor.

Snemalna ekipa na delu, igralec Vojko Belšak čaka na znak za začetek snemanja. Ob njem asistentka režije Pila Rusjan.   Foto: Klavdija Figelj
Snemalna ekipa na delu, igralec Vojko Belšak čaka na znak za začetek snemanja. Ob njem asistentka režije Pila Rusjan.  Foto: Klavdija Figelj

CEGLO > S snemanjem so začeli februarja, zato je bilo treba izbrati Primorsko, drugje sta bila še zima in sneg. Kras in Vipavska dolina sta odpadla zaradi burje, ostala so Goriška brda. Pa ne le zaradi odsotnosti burje, tudi zaradi lepote pokrajine in primorskega temperamenta ali “šentimenta”. Začeli so s polno paro, pravi eden od treh glavnih producentov in vodja tima scenaristov Tomaž Grubar iz produkcijske skupine Mangart. Režijsko taktirko je prevzel drugi od treh producentov in lastnikov Mangarta Vojko Anzeljc, Sašu Kolariču so prepustili produkcijo.

Projekt je namreč zelo velik, predvideva 45 nadaljevanj (vsako po 45 minut) v prvi sezoni, računajo na vsaj dve, tri sezone. Medtem se na televiziji že vrtijo po tri serije na teden. Ritem snemanja je “hud”. Če Žarku Petakoviču poškiliš na dnevni plan snemanja, vidiš, da je dan razdeljen na minute. Vse teče, kombi pelje igralca na lokacijo, kjer je angažiranih okoli trideset ljudi, tam mora biti vse pripravljeno, posnetek gre v montažo, iz montaže na TV, hkrati ekipa ljudi sproti piše scenarij, dialogisti delajo na dialogih, pisal ga je tudi Tomaž Grubar včeraj zjutraj, ko smo ga poklicali.

Snemajo na dveh lokacijah hkrati; vse, kar se dogaja v interijerih, snemajo v studiu v Ljubljani, zunanje posnetke pa v Brdih, največ v Ceglem, v Biljani in Kozani ter v nekaterih kleteh. Vreme jim gre na roko, trenutno so v pričakovanju aprila in cvetočih dreves. “Sodelovanje z Brici je čudovito, Edini večji problem je tišina,” pravi vodja lokacije. Na snemalnem prizorišču je namreč potrebna popolna tišina, a zgodi se, da se motorka prižge, da se traktor “zalaufa”, a na prošnjo, če bi lahko malo tišine, vedno dobijo odgovor: “Ma ni problema!”

Nosilno vlogo Berta Špacapana, vdovca in očeta štirih hčera, igra Janez Starina, dolgoletni igralec Primorskega dramskega gledališča, ki ima briško-goriško govorico v ušesu. “Ostala mi je še od reklame za kraljico mortadelo Gorico,” se rad pošali.

Z napornim ritmom snemanja, ki poteka od jutra do večera (vmes mora tudi na vaje v gledališče, zvečer pa odigrat predstavo), se sooča energično. Kaj pa preklop od gledališke igre k igri pred kamero? “Težko, tu igram kmeta, v gledališču ta hip študiram vlogo zdravnika, zvečer v predstavi pa igram pet različnih vlog v Švejku. Pa se zgodi, da tisti zdravnik včasih kaj po briško potegne, hahaha.”

Producenti so z gledanostjo za zdaj zadovoljni. “Predvsem pa smo hvaležni televiziji Planet TV, ki se je odločila podpreti domačo produkcijo z domačimi avtorji in igralci, kajti v teh časih na programe vse bolj uvrščajo tuje licenčne serije, ki z nami nimajo kaj veliko opraviti,” zaključi Grubar.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano