Boj proti deflaciji je hoja po rezilu noža

Pred časom smo pisali o nevarnosti, da se v sedanjem, ne najbolj kakovostnem globalnem ekonomskem stanju, pojavi deflacija, in to v svoji trdovratni obliki. Danes se s tem dejansko tudi soočamo. V Evropi je opazen padec cen ali pa je njihova rast izjemno nizka. Sam tako nizke inflacije še nisem doživel. Tisti, ki imamo že nekaj križev na ramenih, se seveda spomnimo in bolj bojimo visoke inflacije, z njenimi uničujočimi učinki na proizvodnjo in prerazdelitev v družbi.

Ekonomska teorija pa se še bolj boji deflacije. Inflacijo je namreč mogoče tehnično kar hitro umiriti, če v določeni družbi razrešijo razloge, ki so do inflacije sploh privedli. In ti razlogi niso neznani, botrujejo jim družbena nesorazmerja, ki jih običajno rešujejo s tiskanjem denarja. Problem je, da politika noče ali ne zmore tega razrešiti. In lahko se zgodi, kar se je v naši bivši domovini, ko se je inflacija izpela v vojno in razpad države.

Deflacija pa je obraten pojav. Cene padajo. To sicer zveni super. Ampak: zakaj padajo? Običajno se padec cen pojavi kot posledica zmanjšanega povpraševanja, kar je posledica krize. Ta pa je mnogokrat posledica prevelikega zadolževanja in potrošnje v prejšnjem obdobju.

In te dolgove je zdaj potrebno vračati, zato je povpraševanje bolj šibko. Pa še ljudje trošijo manj, ker bo jutri ceneje. Zakaj bi danes kupili nekaj, kar bo jutri ceneje, v tem času pa še imamo denar in tečejo obresti. In tako pride do zamika povpraševanja, posledično do manjše prodaje, večjih zalog, manjše proizvodnje, naraščanja dolgov, stečajev, zmanjšanja zaposlenosti in nato do dejanskega znižanega povpraševanja. In tako zlezemo v spiralo.

Takšna stanja so torej zelo nevarna. Znano je, da se Japonci dokaj neuspešno bojujejo proti temu trdovratnemu pojavu in da danes niti slučajno niso več tisti zmaj, ki se ga je v 80. letih prejšnjega stoletja bal ves svet.

Kako se lotimo reševanja tega problema? Centralne banke imajo pri tem na voljo manj instrumentov kot drugje. Ukrepi gredo v pospeševanje potrošnje in naložb, običajno zasujejo trg z denarjem in spustijo obresti proti ničli, upajoč, da bodo pognali kreditiranje in potrošnjo. Ko pa pridejo z obrestno mero na ničlo, jim zmanjka instrumentov. In nekje na tej točki smo zdaj. Obrestne mere med bankami so namreč na ničli, celo negativne, pravega dviga pa ni. Zakaj? Tudi tu so zelo pomembna pričakovanja. Če si optimist in te ni strah jutrišnjega dne, ti poceni denar kar prav pride, če pa te je strah, se ne boš zadolžil - pa nične obresti gor ali dol. Zadolžil se tudi ne boš, če si že zadolžen. Torej vidimo, da se na tej točki povežejo pretekli še neočiščeni grehi in slaba pričakovanja za v bodoče.

Skratka, boj proti deflaciji je hoja po rezilu noža. Na eni strani je zahteva po povečani potrošnji, ki poveča povpraševanje in dviguje cene, na drugi strani pa poslabšana struktura tega povpraševanja, saj se poveča količina blaga, kupljenega na kredit. To pomeni povečevanje dolgov, kar pa je največkrat prvotni razlog za deflacijo. Če se z nastajanjem novih dolgov zmanjšujejo stari v večji količini, kot nastajajo novi, smo na pravi poti, sicer pa ne. In to bitko zdaj, na primer, bije ECB, ki je napovedal boj proti deflaciji v evro območju z vsemi orožji. In res, denarja je kolikor hočete, tudi poceni je, a kaj, ko banke ne posojajo. Kredite pa želijo tisti, katerim jih banke ne smejo dati, ker jih verjetno ne bodo vrnili.

Rezultat te zgodbe - in verjetno bo to trajalo še nekaj časa - je skromna gospodarska rast, ki ima sicer zdrave temelje, vendar je prenizka, da bi sproti reševala nastajajoče težave. Čeprav Slovenija trenutno ni v dobri kondiciji, pa morda to stanje vendarle ni tako katastrofalno. Nizke obrestne mere lajšajo stroške dolgov, gospodarstvo pa se nekako le pobira in letos beležimo najvišjo rast v evro območju (res pa je, da je bil tudi padec lani največji). Seveda pa so pogoji poslovanja gospodarstva slabi in zahtevni, rast pa niti približno ni samoumevna. Vendar se vseeno nekako premikamo z dna.

Leon Klemše je predsednik uprave Modre linije holding.


Najbolj brano