“Pri obsodbi ruske agresije na Ukrajino smo z opozicijo na isti strani” - sveta preproščina
Prestopili smo leto, si voščili vse naj naj, si zaželeli predvsem zdravja in miru. Najboljšim željam naši vladi, parlamentu, vsakomur, ki nam na kakršenkoli način kroji usodo, sodržavljankam in sodržavljanom ter vsem ostalim, ki stalno ali začasno prebivajo v naši prelepi domovini, se pridružujem tudi sam. Enako voščim sosedom, vodilnim v Bruslju, vsem Evropejkam in Evropejcem, Zemljankam in Zemljanom, najbolj onim, ki trpijo… zaradi vojn, izgube najdražjih, lakote, vsesplošnega pomanjkanja, brezperspektivnosti! Naj vsi vsaj za trenutek zadihajo s polnimi pljuči vso srečo in dobroto, ki ju premorejo!
Če se vrnem k naši oblasti in vsakomur, ki nam kroji usodo, bi si želel, da ko pristopa k drugemu najhujšemu izzivu današnjega časa, k vojni v Ukrajini – pri prvemu, globalnemu segrevanju, bojim se, da je boj že izgubljen, pa itak bolj malo lahko stori – podrobneje prebere zgodovino okoliščin in dejanj, ki so do nje privedli ali vsaj prisluhne onim, ki o tem več vedo oz. se trudijo detektirati z vpogledom 360 stopinj.
Prednovoletni intervju zunanje ministrice Tanje Fajon v enem izmed domačih vodilnih časnikov me v tem smislu, v delu ki se dotika te drame, razočara in žalosti. Pa ja, si mislim, da je prebrala ali slišala Lipuščka, Devetaka, Beblerja, Ferfilo, Turka, Mastnaka, Hribarjevo, pa ne samo Gabrijelčiča, Sobana, Logarja in Volka?! Da ne govorim o tujih virih. Koga sploh ima v strateškem svetu, ki ji svetuje tako kot ji?
Glavno sporočilo intervjuja je, da smo “pri obsodbi ruske agresije na Ukrajino z opozicijo na isti strani”. Ja no, kako odkritje?! Ni ga človeka pri nas, po mojem, mislim na človeka z zdravo pametjo, ki te zločinske nespodobnosti ne bi obsojal. Tudi najbolj strogi kritiki odnosa vlade in ministrstva do te krize obsojamo to, kar je Putin zaukazal in počne! Težava ni v tem, da ne bi bilo enotnosti pri obsodbi, razlikujemo se pa pri ocenah, kaj storiti, da se s to vojno, s tem pobijanjem in uničevanjem čim prej odneha, in pa tudi, kar ni nepomembno, pri razumevanju geneze te tragedije.
Da, agresija je nesprejemljiva, krši vse mednarodne obveze, posega v ozemeljsko celovitost države in Slovenija – pravi ministrica – ne bo nikoli privolila v to, da nekdo s silo ter orožjem zavzame tuje ozemlje. Tako je prav, a se tega vsakič ne držimo. Privolili smo in celo podpirali ameriško-britansko agresijo na Irak 2003, ki je kršila vse mednarodne obveze, posegla v ozemeljsko celovitost države in to celo z pred očmi sveta razkritimi lažmi.
Rekla boš, Tanja, takrat Slovenije nismo vodili mi, bili so drugi časi, a sprejela si z vsemi častmi, celo povabila, Tonyja Blaira na zadnji Blejski strateški forum, vedoč da je bil, skupaj s takratnim predsednikom ZDA, Georgeom Bushem mlajšim, sokreator one vojne. Kaj porečeš o Afganistanu, pa, če smo bolj aktualni in zremo k napovedim starega-novega premiera, Netanyahuja, o Izraelu, ki s soglasjem, glasnim ali tihim, ZDA in tudi Evrope, že celo večnost s silo vojaške premoči zaseda in naseljuje palestinska ozemlja, pa s to državo imamo dokaj normalne, celo prijateljske odnose?!
A najbolj nepoučeno, če mi je dovoljeno, “prosto po Stoltenbergu”, izzveni odgovor na vprašanje, ali Zahod nosi krivdo za to vojno. “Če bi gledali zgodovino, se je začelo leta 2014 z nezakonito priključitvijo Krima, morda še prej. Takrat se Zahod verjetno ni odzval tako, kot bi se moral, zgodba je šla naprej.” - konec citata. A je to nekaj kar prepriča, kar pije vodo, kot temu pravimo? Da, Tanja, poglejmo zgodovino, toda še bolj nazaj, ko si je Nato začel prisvajati ozemlja, ki jih je do razpada pokrival Varšavski pakt, in se tako vse bolj bližal naslednici Sovjetske zveze, Ruski federaciji, ki je v tem približevanju uvidela grožnjo lastni varnosti. Rekla boš, da je bila to posledica suverenih odločitev posamičnih držav vzhodnega avtoritarnega zavezništva, da preidejo k demokratičnemu zahodnemu. Drži, a so se s tem rušila ravnovesja moči - dogovorjena varnostna arhitektura Evrope! - ki so veljala med najmočnejšima jedrskima blokoma od konca druge svetovne vojne pa vse do padca Berlinskega zidu. In celo sami vodilni ameriški strategi ter diplomati so opozarjali, da je bila širitev zavezništva Natova največja strateška napaka, ker je silila k vojni z Rusijo. Pa tudi če ne sežemo toliko nazaj. Pred letom dni je Putin, preden bi se podal na ta krvavi pohod, zahteval od Zahoda varnostna jamstva za Rusijo in implementacijo minskih sporazumov za Donbas. A se ti zdi prav, Tanja, da smo mu tudi mi, preko ust generalnega sekretarja Nata, zabrusili odločen “ni govora!”? Da, krivi smo tudi mi, kot del Zahoda, da se v Ukrajini umira in da zaradi posledic te vojne in našega neprimernega odzivanja nanjo, trpimo tudi ostali Evropejci.
AURELIO JURI, Koper