Pravna država

Največja pridobitev sodobne civilizacije, ki dviga človeka nad ostalim delom narave, naj bi bila pravna država. Ta temelji na človekovih pravicah in enakosti vseh pred zakoni. Pravna država pa je samo ideal, h kateremu težimo in ga v celoti nikoli ne bomo mogli doseči. Vprašamo se, kako je s tem v naši še mladi državi. Ponavadi je tako, da imajo tudi pred sodniki ugodnejši položaj tisti, ki obvladujejo državne inštitucije, so s svojim velikim premoženjem vplivneži v svojem okolju in imajo dovolj denarja tudi za drage odvetnike. Tisti z dna družbene lestvice pa denarja še za najnujnejše življenjske potrebščine nimajo, kaj šele za odvetnike.

Pa ni vse tako črno. Najšibkejši imajo zaščitnika v nevladnih organizacijah. Teh je v Sloveniji veliko. Te, na primer, skrbijo za to, da ne bi gradili ceste po terenu, kjer prebivajo redke vrste metuljev. Mokrišča, ki so gojišča tudi človeku nevarnega mrčesa, ki pa so nujna hrana lepim in zaščitenim pticam, so prav tako zaščitena. Eko okolje z bogatim rastlinskim življem najbolj ogroža človek. S tega zornega kota na naravo bi tudi klopi in strupene kače lahko bile deležne večjega varstva.

V zadnjem času se veliko ukvarjamo z zvermi. Tudi te so deležne zakonske zaščite. Če ne bi bilo tako, bi jih človek v okolju, kjer povzročajo škodo, hitro pokončal. Zveri so, kot vsa druga bitja, v stalni borbi za hrano. Tako je bilo tudi v primeru, ko so volkovi pokončali in požrli konja. Taka borba za hrano se neprestano dogaja med vsemi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Žal pa med ljudmi zaščite najbolj ogroženi niso deležni.

Največja bogastva današnjega sveta so shranjena na bančnih računih doma in v davčnih oazah po svetu. Tistim, ki so v bogastvo v naših bankah vrtali luknje, še ni bilo slišati, da bi se jim kaj zgodilo. Če se najrevnejši, ki so brez prihodkov in premoženja in se v borbi za hrano s preprostimi orodji lotijo bankomata, da bi se dokopali le do nekaj drobiža, so deležni najhujšega terorja državnih organov. Država in nevladniki ščitijo zveri, ko se te borijo za hrano za preživetje. Najrevnejši člani človeške družbe, ki se polastijo le manjših vsot denarja, s katerim bi lahko nabavili najnujnejšo hrano za preživetje od danes do jutri, pa so deležni takojšnjih represalij. Nevladniki skrbijo za zveri, za metulje, za lepe ptice in še in še, za reveže se še zmenijo ne. Revež in zver sta v neenakem položaju pred zakoni. Če je enemu dovoljeno nasilno prilaščanje tujega premoženja, naj bo še drugemu, ali pa to obema prepovedati.

Jakob Čemažar, Portorož


Pišite nam


Najbolj brano