Potresi in plazovi
Po potresu leta 1967 smo v SGP Gorica TOZD ABK po mojih načrtih izdelali 80 montažnih hiš in jih po naročilu vlade takratne Republike Slovenija postavili v Beneški Sloveniji kot pomoč zamejskim Slovencem. Takrat smo eno tako hišo postavili tudi v Fajdigovšču (Pod Škabrijelom) nad Kromberkom. Hiša stoji pod cesto, ki se tu odcepi proti Ravnici. Kakih 25 metrov naprej je bila hudo poškodovana hiša z isto številko porušena šele pred kratkim. Takrat so bile razpoke v njenih zidovih široke že več kot tri centimetre. Kako je možno, da je bila ta hiša zelo hudo poškodovana tako daleč od epicentra potresa z magnitudo 6,5 v Huminu (it. Gemoni) v Beneški Sloveniji?
Odgovor se glasi: Postavljena je bila na zelo plazovitem terenu!
Ko sem si prvič ogledal zemeljski plaz v Šmihelu, ki se je pojavil leta 2000, sem zraven najbolj razpokane hiše opazil večji kup opeke, ki je bila, tako kot drugod po Primorski, namenjena potresencem za postavitev novih hiš, kar pomeni, da je omenjeni potres učinkoval tudi na tam plazovitem zemljišču. Pred nekaj dnevi sem si to hišo ponovno ogledal. Še vedno ima hudo razpokane zidove! Pristojni za pomoč v naravnih nesrečah prizadetim občanom v Mestni občini Nova Gorica (MONG) verjetno ne vedo, da je ta hudo poškodovana hiša ponovno naseljena! Že dolgo pa se pripravljajo, da bi v Šmihelu, kjer je bilo kmalu po nastanku plazu solidno odvodnjavanje izvedeno samo na njegovem vzhodnem koncu, postavili tudi pilotno steno in predvidoma še dva vodnjaka. Pa še vedno ne vedo, da se ustreznih strojev, ki so potrebni pri taki gradnji, po sedanji cesti v Šmihel ne da pripeljati?
Tudi v Gradišču nad Prvačino je bila pri sanaciji plazu kmalu po letu 2000 zgrajena približno 150 metrov dolga pilotna stena. V vasi ima veliko hiš razpokane nosilne zidove. Razpoke se širijo tudi po postavitvi te enormno drage pilotne stene! Morda je za to kriva prav ta pilotna stena, ker je zelo verjetno zajezila podzemne vodne tokove!
Potresi in zemeljski plazovi so zelo odvisni drug od drugega. Po potresih ostanejo v razmočenih terenih podzemne razpoke, kamor prodira deževnica in “namaže” drsine, po katerih se sprožijo zemeljski plazovi. Razpokane hiše pa potem samo čakajo, da se že pri šibkejših potresih hudo poškodujejo ali celo porušijo!
Pri vsem tem je katastrofalno narobe, da v Gradišču pušča kanalizacija meteorne in fekalne kanalizacije. Voda, ki priteče iz nje, teče po vasi in proti severnemu pobočju grebena, na katerem stoji vas ter naprej proti Vipavi zato, ker so kanalizacijske cevi obsute z drenažnim materialom. Nihče v MONG niti pomisli ne, da je potrebno v tej vasi in povsod drugod, kjer so razmere podobne, odpraviti vzroke za pokanje zidov in hiše protipotresno solidno ojačati!
Nihče se ne zaveda, da bo lahko že zelo kmalu prišlo tudi v Sloveniji do kakšnega močnejšega potresa, ki bo imel hude učinke tudi na oddaljenih plazovitih območjih. V Ljubljani, kjer je v Sloveniji potresna dejavnost največja (od leta 1508 je bilo v njej 16 bolj ali manj rušilnih potresov, kar je v povprečju eden na 32 let!), ni streslo že 122 let! Kako se bodo takrat rušile hudo razpokane hiše na številnih plazovitih območjih, v MONG žal ne skrbi nikogar! Z županom sem se o tej problematiki želel že večkrat pogovarjati, pa me iz nerazumljivih razlogov ni pripravljen poslušati!
Danijel Magajne, univ. dipl. inž. gradbeništva, Solkan