O drugačnosti
Živimo v svetu in času, ko se soočamo s strahom iz dneva v dan. Strah se je zakoreninil v ljudeh, izgubili smo fokus in v poplavi vsakodnevnih informacij postajamo manj občutljivi. Ukvarjamo se z epidemijo, vojno v Ukrajini, ki se nas je vseh dotaknila, in ko sredi dnevno informativnega programa slišimo in gledamo ljudi, ki se borijo proti namestitvi 18 uporabnikov v socialno varstveni zavod Dom na Krasu v Divači, nas strese. Sprašujemo se, ali se to res dogaja v Sloveniji, v današnjem času?
Vsak gleda na svet s svojimi očmi, iz svoje perspektive. Tako kot ima čisto vsak človek na svetu drugačne navade, lastnosti, ima prav tako vsak drugačen krog ljudi, ki ga obkrožajo. Če nisi oseba, kot si drugi želijo, da si, si drugačen. Drugačen na negativen način. Vsi smo različni še posebej navzven in v načinu razmišljanja. Da lahko sodimo druge, moramo počistiti pred svojim pragom in sprejeti samega sebe. Nihče ni popoln.
A drugačnost je eden izmed najlepših in največjih darov na svetu. Je dar, ki nas izpolnjuje in povezuje. Enostavno čudovito je se zavedati, da niti dve osebi, niti dve celici, niti dve rastlini na svetu nista enaki.
In ob vsem tem je preprosto težko razumeti, da se ljudje bojijo drugačnosti. Tudi invalidov, oseb, ki imajo znižane intelektualne sposobnosti, težave v duševnem zdravju. In njihov izgovor so otroci, ki najlažje in najbolj ljubeče, brez vseh predsodkov sprejemajo drugačnost, kar dokazujejo prav v tem času. In odrasli zaradi strahu pred neznanim rušimo mostove, tanke nevidne nitke, ki so jih sposobni splesti prav otroci. Niso razlike tiste, ki nas ločujejo, ampak naša nesposobnost prepoznati in sprejeti razlike, ki so tako edinstvene. Najbolj drugačen in poseben dragulj je najbolj dragocen. Najbolj drugačen človek je lahko največji dar družbe.
Nesprejemanje drugačnosi/različnosti vodi v spore in vojne. In tega nihče od nas ne želi. Želimo si sožitje, želimo si biti sprejeti ne glede na vse. Prav tako si želi biti sprejetih vseh 18 uporabnikov zavoda Dom na Krasu! Želijo si, da bi v novih prostorih v Divači našli svoj novi dom, svoj mir. Želijo si priložnosti, biti vključeni v okolje, ki jih ta trenutek tako kruto zavrača.
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije združuje 25 invalidskih organizacij. Vsaka od njih je drugačna od druge, pa vendarle so si zelo podobne. Vse združujejo invalide raznih vrst invalidnosti in prav vsi v teh organizacijah smo, milo rečeno, pretreseni nad takšnimi dogodki. Želimo si, da bi prevladal razum, da bi pogovor s civilno iniciativo v Divači odstrl vso nevednost, vse zadržke in strahove pred drugačnostjo in da bi bili varnosti, ljubezni ter svobode deležni tudi uporabniki socialno varstvenega zavoda Dom na Krasu v Divači.
Ali se pri vsem tem zavedamo, da smo lahko na njihovem mestu že jutri tudi sami?
MOJCA VAUPOTIČ, glavna tajnica
BORUT SEVER, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij