Kdo kroji njegovo podobo?
Pravkar se začenja energetska prenova zadnje stolpnice v t.i. kitajskem zidu ob Ulici Gradnikove brigade, in s tem zaključek projekta, ki smo ga zastavili pred devetimi leti. Zato je mogoče čas, da bi ob tej priliki nekoliko obširneje spregovorili tudi o nekaterih problemih, na katere je pred časom opozarjal Miha Kosovel (v nadaljevanju MK) v svojem prispevku v PN 3.12.20.
Res, nikogar ni, ki bi bil nedvoumno odgovoren za zunanji izgled Nove Gorice. Prizadevanja, da bi sprejeli odlok o zunanjem videzu mesta (ki ga imajo nekatera večja mesta v Sloveniji) so stara že poldrugo desetletje, pa v naši občini še ni, kolikor nam je znano, zagledal luči sveta. Tak odlok je z zadnjim zakonom o urejanju prostora (ZUreP-2, 2017) celo izrecno predpisan, z njim naj bi na območju mest med drugim določali pogoje za posege v zunanji izgled stavb, torej tudi za izbiro fasadnih barv. Danes je to več ali manj prepuščeno lastnikom, v primerih energetske sanacije stavb z sofinanciranjem Eko sklada RS pa vsaj posredno (k sreči) tudi Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS). Ki pa se pri svojem delu nima na kaj opreti, razen na strogi konservatorski pristop, strganje po fasadah in iskanje prvotnih barv.
So pa tudi izjeme, ki jih MK verjetno ne pozna in na katere bi radi opozorili, hkrati pa tudi opozorili, da določanje barv fasad le ni samo konservatorsko delo, lahko je tudi ustvarjalno, doprinos k boljšemu izgledu mestnega prostora. Ne smemo namreč pozabiti tudi na tehnološki napredek (večja izbira kvalitetnejših barv) in seveda na sodobne zahteve bivanja, ki jih mogoče pred desetletji nismo poznali (boljša toplotna izolacija hiš).
Sam sem v delovni skupini z Jasmino Kraigher in Mitjo Bovconom sodeloval pri dveh (na žalost edinih) večjih projektih sanacije fasad in s tem tudi zunanjega izgleda stavb na območju Nove Gorice. Oba sta bila pripravljena v sodelovanju z ZVKDS Enoto NG in služita kot strokovna podlaga za njihova soglasja.
Prvo barvno študijo smo pripravili konec leta 2012 za stolpnice ob Ulici Gradnikove brigade (kitajski zid) pri čemer smo si dovolili popolnoma “nekonzervatorski” pristop, preprečili smo “risanje” starih fasad na novo preobleko. Prvotni namen je namreč bil, da bi bočne fasade, potem ko bi jih preoblekli s toplotno izolacijo, prebarvali v popolnoma enake tone kot prej, čeprav te barve v večini primerov niso bile določene s projektom, ampak so bile take, kot so se takrat slučajno dobile na tržišču. Predvideno modro fasado so tako pobarvali v rdečo, ker je to pač bila edina, ki je v tistem trenutku bila na razpolago. Prednje fasade pa bi, ko bi preoblekli montažne betonske panele, tudi prebarvali v betonsko sivo, celo s črtami, ki naj bi ponazarjale bivše fuge med paneli. Popoln nesmisel! Namesto tega smo predlagali, da ob danes (pre)bogati ponudbi barv in materialov realiziramo eno od dveh prvotnih zamisli, zapisanih tudi v sprejetem zazidalnem načrtu iz leta 1976, da naj bodo stolpi v barvah, vmesni ožji elementi pa nevtralno sivi. Barve pa naj bodo v lestvici dveh simetrično postavljenih mavric z modrimi toni na skrajnih koncih in toplimi barvami vmes. Študijo s tako rešitvijo, ki jo je naročila Mestna občina, smo predstavili stanovalcem, novogoriški javnosti pa tudi z razstavo v občinski avli. Doživela je vsesplošno podporo, kot primer dobre prakse pa pozitiven odmev tudi v širšem slovenskem prostoru. Sedaj bo končno tudi v celoti izvedena, z le nekaj manjšimi prilagoditvami željam stanovalcev.
Z drugo študijo smo leta 2016 - tudi po naročilu Mestne občine - obdelali celotno Cankarjevo naselje, 53 stanovanjskih objektov. Namen študije je bila zasnova celovite prenove naselja, fasade objektov so bile le en, sicer najbolj viden del. Pri tem pa smo se srečali z drugim problemom: kako ustvariti skladno celoto ob 13 že saniranih blokih, od katerih so bili nekateri pobarvani na željo stanovalcev v popolnoma neprimerne in med seboj neusklajene barve (na kar opozarja tudi MK). To nam je večinoma uspelo, nekaj blokov pa kljub temu še vedno izstopa iz zastavljenega koncepta. Z načrtom sanacije fasad smo skušali poenotiti tudi druge do takrat nekontrolirane posege, kot zastekljevanje balkonov, nameščanje klimatskih naprav, urejanje vhodov in seveda njihovo strukturiranost . Pri tem smo bili ponovno pred vprašanjem, kaj in kako od bogato strukturiranih fasad ohraniti, glede na to, da tehnologija toplotne izolacije fasad tega skoraj ne prenese. Lažnim rešitvam - “risanju” prej plastičnih struktur na nove gladke površine - smo se zavestno odpovedali, tako da so nove fasade pač odraz sodobnih tehnologij, na objektih, ki so itak še vedno bogato tlorisno členjeni.
Vrednost opravljenih sanacij fasad na podlagi teh dveh študij bo presegala sedem milijonov evrov, strošek študij je v primerjavi s to vsoto zanemarljiv in ne more biti izgovor za nenaročanje podobnih dokumentov za ostale dele mesta. Opozoriti je treba, da je najstarejši del Nove Gorice glede tega še bolj občutljiv. Sanacije ruskih blokov si enostavno ne moremo predstavljati brez predhodne poglobljene študije, kako z novimi tehnologijami in materiali nadomestiti žlahtno teranovo s svetlečimi sljudastimi ploščicami.
Na koncu se le še enkrat vprašamo: Kdo je za to odgovoren?
Tomaž Vuga, za delovno skupino