Je Slovenija raj za divje svinje?

Občasno se v sredstvih javnega obveščanja pojavljajo vesti o škodi, ki jo povzroča divjad na kmetijskih površinah na več področjih slovenskega podeželja. Posebej izstopajo poročila o številnih škodah, ki jih povzročajo divje svinje. Pred dnevi so se pojavile tudi v neposredni bližini turističnih krajev (Strunjan). Dejstvo je, da ta žival nima nobenih naravnih sovražnikov in se popolnoma neovirano razmnožuje prek vseh razumnih meja. Lanska bogata letina žira, želoda in kostanja v slovenskih gozdovih je bila še posebej ugodna za prirastek. Živim v slovenski Istri blizu meje s Hrvaško in zadnji teden se te živali ponoči pojavljajo na travniku le nekaj metrov od hiše v naseljeni vasi.

Ker letos že vsaj dva meseca praktično ni omembe vrednih padavin, so se izsušili tudi redki viri vode v naravi in živali trpijo hudo žejo. Zato predvsem ponoči vdirajo v naseljene kraje na njive in vrtove. Ne zaustavijo jih niti električni pastirji, saj enostavno potrgajo žice. Ograditi hektarje njiv in pašnikov je s finančnega vidika misija nemogoče. Po izjavah lovcev bi bila zanesljiva zaščita le dva metra visoka žična ograja s spodaj zakopano bodečo žico plus električni pastir, priporočljiv je tudi pes čuvaj. Kdo si lahko to privošči ? Ugotavljam, da v Sloveniji ni niti ene institucije, ki bi karkoli ukrepala v tej smeri. Imamo ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo za okolje in prostor, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. Lovsko zvezo Slovenije. Nobena od teh institucij ni niti s prstom mignila v tej smeri. Vse je ostalo na plečih kmetov! Kakšno pomembno funkcijo imajo divje svinje v naravi, da so tako zaščitene? Brez težav bi iz narave z odstrelom odstranili na tisoče primerkov, meso pa bi po primernih cenah ponudili potrošnikom. Je prav gotovo bolj zdravo, kot meso na farmah vzrejenih živali. Meso divjih živali, ki se občasno pojavlja v trgovinah, je cenovno nedostopno velikemu številu kupcev. Če hoče kmet uveljavljati škodo pri lovski družini, ni vedno uspešen, pa tudi odškodnina ne poplača vedno truda, ki je vložen v pridelavo.

Stanje traja že leta in leta - nihče se ne zgane, nihče ni odgovoren. Bo treba ustanoviti Civilno iniciativo ? Vaške straže? Divje živali so zaščitene, ljudje pa ne? Resno dvomim, da je v zgoraj omenjenih institucijah kdo, ki ga je dovolj v hlačah, da bi na to odgovoril. Kdor molči, stotim odgovori! Ampak osebe, ki so tam zaposlene, so tudi spodobno plačane.

Leta 1771 je cesarica Marija Terezija ukazala, da je treba vse v naravi prosto živeče divje prašiče iztrebiti, gojiti jih je dovoljeno samo v ograjenih loviščih, oborah. V Sloveniji ni treba posegati po tako drastičnih ukrepih, vendar je treba število divjih svinj zmanjšati na tako število, ki ga prenese narava. Kmetje niso dolžni prehranjevati divjih živali. Končno - tak odnos do kmetijstva že izkazuje negativnosti: dvig cen hrane, prehranska nezadostnost, povečanje uvoza hrane in v prihodnosti ni tako neverjetna celo lakota! Če nam zakoni omogočajo stanje, kakršno je, jih je treba spremeniti in popraviti. Bojim, se, da nas jeseni zaradi suše in slabe letine plodov v gozdovih čaka prava invazija. Zato je skrajni čas za ukrepanje.

Dušan Alič, Brezovica pri Gradinu


Pišite nam


Najbolj brano