Garaža pod Muzejskim trgom v Kopru

Iz medijev smo izvedeli, da se bliža začetek gradnje podzemne garaže pod Muzejskim trgom v Kopru. Pozivam odgovorne, da še enkrat dobro premislijo o obliki in obsegu tega projekta, predvsem zaradi njegovih uničujočih posledic za kulturno dediščino.

Arheološka izkopavanja, ki so na muzejskem trgu potekala leta 2009, so namreč odkrila veliko obročasto cisterno, grajeno iz kamna in globoko deset metrov. Cisterna je bila zgrajena kot del zaporniškega kompleksa v 19. stoletju in je še edini njegov ohranjen del. Cisterna predstavlja podzemen historični prostor z ogromno prostornino, ki je umeščen v urbani prostor starega mestnega jedra Kopra. Primerljive strukture v Sloveniji ne poznamo.

V preteklosti so strokovna javnost in pristojne inštitucije vložile ogromno napora v to, da bi prišlo do ohranitve te dragocene strukture in njene sodobne uporabe. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije se je celo spustil v upravni spor z ministrstvom za kulturo, kar pa ni obrodilo pričakovanih rezultatov. Ministrstvo je kljub nasprotujočim si strokovnim mnenjem izdalo dovoljenje za njeno odstranitev, kar bi bila velika škoda za kulturno dediščino mesta Koper ter za njeno bodočo izrabo za razvoj kulture in turizma.

Gre za prostor, ki v sebi nosi velik potencial. V svetu predstavljajo podobni podzemni prostori zelo atraktivno znamenitost, ki se marsikje s pridom izkorišča za turistični obisk. Marsikje so takšni podzemni prostori tudi integrirani s sodobnimi strukturami, kot so dvigala, tekoče stopnice ali garažne hiše. Najbližji primer je Ljubljana, kjer so ob gradnji garažne hiše na Kongresnem trgu uspeli raziskati in prezentirati ostanke rimske Emone, kar lahko štejemo za primer dobre prakse. Podobne primere poznamo tudi iz tujine, npr. v italijanskem mestu Perugia, ko so nekdanje etruščanske katakombe izkoristili za sodobne tekoče stopnice za dostop do mestnega jedra. Podobnih primerov dobre prakse je še veliko.

Koper je pristaniško obmorsko mesto s popolnoma človeško preoblikovano obalo in z nizkim potencialom za klasičen obmorski turizem. Mesto Koper lahko dolgoročni razvoj svojega turizma osredotoči v glavnem okoli kulturne dediščine, ki je v njem bogata in predstavlja njegov največji razvojni potencial. Podiranje takšnih objektov pa tak potencial le še zmanjšuje ter posledično omejuje prihodnji razvoj mesta. Če bo prišlo do odstranitve cisterne, to nakazuje, da smo skupnost, ki še vedno ni sposobna primerno ovrednotiti tega razvojnega potenciala in zanj primerno skrbeti, kot smo nenazadnje že velikokrat pokazali v preteklosti. Nedavno npr. z rušitvijo Hiše Longo v Mladinski ulici kakšno leto nazaj.

Cisterno stare koprske kaznilnice bi s primernim arhitekturnim projektom, pridobljenim prek javnega natečaja, nedvomno lahko pretvorili v javni prostor, namenjen kulturi in prireditvam, ki bi zaradi njegove podzemne narave in redke tehnično dovršene kamnite konstrukcije zagotovo vzbujal občudovanje daleč naokoli. Podzemna garaža pa bi, če bi se prilagodila strukturi te cisterne, povečala njeno dostopnost in omogočila njeno sodobno rabo.

Glede na zgoraj navedena dejstva pozivam odgovorne, da o projektu ponovno premislijo in naročijo tako revizijo projekta, ki bo omogočila ohranitev te strukture na kraju samem. Izgubo parkirnih mest bi lahko zagotovo nadomestil kakšen ambicioznejši gradbeni projekt za podzemno parkirno hišo izven območja mestnega jedra, saj je primernih lokacij za to veliko.

Tim Mavrič, Hrvatini


Pišite nam


Najbolj brano