Drugi tir, sramota slovenskega naroda!
O izgradnji drugega železniškega tira med Koprom in Divačo je bilo porabljenega že toliko črnila, da se nam že vrabci smejijo. Mi, slovenski državljani, pa bi se morali od sramu pogrezniti globoko v zemljo, ker nismo sposobni niti določiti izvajalca izgradnje. Še huje pa je, da se govori o začetku gradnje že skoraj dvajset let! Več kot očitno je, da ga niti nočemo zgraditi. Dokazov za to trditev je ogromno.
Nobena skrivnost ni, da so mnoga gradbena podjetja, tako slovenska kot tuja, zainteresirana za tako velik projekt, saj bi jim zagotovil delo za daljše obdobje. Velika skrivnost pa je odločanje o izbiri gradbinca kot od tudi o terminih, ki si jih odgovorni jemljejo. Koliko let že zbirajo izvajalca in še vedno ga niso izbrali. Zakaj ne? Človek si ne more predstavljati nič drugega kot dejstvo, da si jemljejo čas, kako bi čim več zavlačevali začetek izgradnje. Zelo moteč je tudi rok, ki je predviden za izgradnjo drugega tira. Res je, da gre za gradnjo dokaj dolgih tunelov, vendar če primerjamo čas dveh let in osem mesecev, ki so ga uporabili za izgradnjo prvega tira pred toliko leti brez današnje mehanizacije, je predvidenih šest do sedem let dokaj pretirano.
Kar nekaj let je minilo, da se je določilo, koliko denarja naj bi bilo potrebno za izgradnjo drugega tira z vsemi tuneli in nasipi vred. Zelo pametna je bila odločitev, da se v izgradnjo ne vključi nobena zaledna država, saj je že določena finančna konstrukcija z lastnimi sredstvi, kar je bilo tudi širše sprejeto. Vključevanje katerekoli zaledne države v izgradnjo bi pomenilo izključevanje drugih zainteresiranih držav. Moramo vedeti, da so poleg madžarskih tovorov izredno pomembni tudi avstrijski, pa tudi nemški tovori, poleg tovorov iz ostalih zalednih držav. Zakaj potem favorizirati ravno Madžare? Mar je pomembnejše prijateljstvo predsednikov vlad kot pa samostojnost in finančna neodvisnost.
Ne smemo pozabiti odločujoče vloge Luke Koper, ki v svojih odnosih ne favorizira nobenih strank iz nobene od navedenih držav. Poleg tega je izredno dobro delo Luke Koper, boljše kot v konkurenčnih pristaniščih, najboljša garancija, da se bodo pretovora v Luki Koper te države še naprej posluževale. Zato absolutno niso potrebna nobena vlaganja v izgradnjo drugega tira s strani nobene od držav, ki uporabljajo Luko Koper za izvoz svojih tovorov.
Poznamo pregovor, da se dobra roba sama hvali, in to prav tako velja za Luko Koper! To so in še dokazujejo izvozniki in uvozniki zalednih držav z uporabljanjem storitev v Luki Koper. Vsakršno povezovanje samo z eno državo bi imelo katastrofalne posledice za razvoj, če ne celo za obstoj koprskega pristanišča.
Zlatan Čok, Koper, ekonomist za pomorstvo