Anomalija slovenske politike, imenovana LMŠ

V teh dneh mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor, ko smo poleg vstopa obstoječih strank videli prihod novega instantnega projekta za enkratno uporabo pod vodstvom bivšega komika in župana Marjana Šarca. Volilni sistem, ki minornim strankam s po štirimi poslanci omogoča izsiljevanje z uzurpacijo najpomembnejših ministrskih resorjev, nam je tudi v aktualnem mandatu postregel s ustoličenjem strokovnih amaterjev brez dokazljivih kompetenc za opravljanje zasedenih funkcij.

Vsake nove volitve nam postrežejo z vedno novo bizarnostjo, ko vodenje države prevzame stranka konstituirana dobra dva meseca pred volitvami. Vse kar takrat potrebuješ je aktivacija družbeno-politične mašinerije in uspeh je večinoma zagotovljen. V zadnji epizodi slovenskega parlamentarizma živimo v dobi vladavine diplomiranega igralca Marjana Šarca, dežurnega zabavljača in odličnega imitatorja. Na prvo žogo bi lahko dejali, da gre za izjemno ambicioznega posameznika, ki si je večino političnega marketinga pridelal že s kandidaturo na predsedniških volitvah, kjer je za malo zgrešil zmago proti aktualnemu predsedniku Pahorju.

LMŠ je zadnja v seriji anomalij slovenskega političnega miljeja, še ena v vrsti strank brez jasno izražene pozicije, v teoriji nekakšna sredinska stranka, bržkone obsojena na izginotje v naslednjih petih letih enako kot se je zgodilo s podobnimi projekti Gregorja Viranta, Zorana Jankovića in Mira Cerarja.

LMŠ se sicer definira za liberalno stranko, karkoli naj bi to v slovenskem prostoru že pomenilo. Njihova na novo izvoljena evropska poslanca Klemen Grošelj in Irena Joveva se bosta tako priključila skupini evropskih liberalcev ALDE pod vodstvom Guya Verhofstadta. Mogoče zato, ker na evropski ravni ne obstaja aliansa novih obrazov, kjer bi svoje mesto našli tovrstni slovenski poslanci. Jasnejše razlage za tako politično opredelitev ne vidim.

Kaj ima LMŠ z liberalizmom namreč ostaja še eno v seriji vprašanj, na katerega bi nam najbrž še vodilni ljudje v stranki s težavo odgovorili. Po drugi strani se zdi to samooklicanje primerno pribežališče za stranke brez jasno izražene politične pripadnosti. Prej bi ocenil, da imamo trenutno vladavino političnih amaterjev, nekakšne kamniško-domžalske klike pomešane z večnimi potniki iz rešilnih čolnov. Z novim premierjem se je še enkrat zabrisala meja med občinskim in državnim nivojem. V praksi je videti nekako takole, še pretekli mesec si lahko odločal zgolj o dekoraciji na krožišču pred lokalnim nakupovalnim centrom, naslednji mesec si že na položaju, ko odločaš o razporeditvi desetih milijard evrov državnega proračuna.

Trenutno stranki javnomnenjske ankete kažejo lepo podporo, kar se izraža tudi v arogantnem odnosu prvega ministra do vprašanj poslancev iz vrst t.i. relativnih zmagovalcev.

Zdi se, da Šarčev establišment trenutno igra na karto nedelovanja, saj te na ta način nihče ne more kritizirati za napačne odločitve. Objektivno gledano vlada izvaja tekoče posle, kot bi cel mandat vlada delovala kot vlada v odhajanju, z izjemo sprejetja interventnih zakonov o odstrelu volkov in medvedov. Zajec bo pa najbrž štiri leta tekal po gozdu brez prave priložnosti, da zakurimo raženj.

Martin Garzarolli, Dutovlje


Pišite nam


Najbolj brano