Zresnimo se!

Morali se bomo zresniti, sicer nas bo na neprijeten način zopet prisiljena zresniti vlada.

Številke potrjeno okuženih v zadnjih dneh so - pri sicer višjem številu testiranih - približno še enkrat višje kot v začetku aprila, na vrhu prvega vala epidemije. Še dobro se spominjamo, kako smo živeli takrat in kakšne posledice je, poleg seveda tudi kakšne koristne, to prineslo predvsem v ekonomskem smislu in kakšne v prihodnjih mesecih še bo - v smislu psihosocialnih razmer za zaposlene, ki bodo ostali brez zaposlitve, in za njihove družine. Jasno je, da si podobno obsežnega zapiranja družbenega življenja torej ne moremo še enkrat privoščiti. Vladni ukrepi pomoči gospodarstvu za ublažitev posledic epidemije pa se iztekajo. Ne pa tudi virus. Čeprav smo šele sredi septembra, zunanje temperature pa še čisto poletne, se širi hitreje, kot se je v prvem valu.

Morali se bomo zresniti, sicer nas bo na neprijeten način zopet prisiljena zresniti vlada.

Takrat je Primorska veljala za razmeroma vzorno. Število okužb je bilo tukaj med najnižjimi v državi, kar so nekateri pripisovali tudi bližini Italije in vplivu tamkajšnjih razmer na obnašanje ljudi. Previdnost je bila večja tudi zaradi številnih neznank, do zdaj pa so se različne teorije zarote in relativiziranje novega kronavirusa že toliko razpasli, da pravzaprav posebej ne preseneča, da nam zadeve počasi uhajajo iz rok. Poleg tega je zatajil tudi nadzor. Marsikdaj pa - ko gre za načrtovanje ukrepov - žal tudi zdrava pamet, zato tudi nezadovoljstvo in s tem povezano neodgovorno ravnanje državljanov ni tako presenetljivo. Na večjem udaru so zato šole, virus pa se zopet hitro širi tudi v nekaterih domovih za starejše.

In kot kaže aktualni primer novega močnejšega žarišča v Pivki, so izpostavljena tudi podjetja. V prehrambeni industriji, ki je strateškega pomena, je higienski režim že sicer zelo strog, a je hkrati tudi narava proizvodnje takšna, da je tveganje večje. Za zdaj lahko le upamo, da vnos okužbe ne bo imel hujših posledic na potek proizvodnje, prodajo in v končni fazi tudi delovna mesta, katerih ohranitev je krvavo potrebna.

Vsak ima pravico, da si o covidu-19 misli, kar si želi. Nima pa pravice, da zaradi uveljavljanja svoje svobode po nepotrebnem ogroža pravico ranljivejših do zdravja in nenazadnje tudi do dela.


Preberite še


Najbolj brano