Zgodovina in prihodnost

Dnevi v začetku maja so prepolni zgodovine. Prav na današnji dan so leta 1945 partizani vkorakali v Ljubljano, nemški general Löhr je podpisal vdajo nemških sil v Sloveniji, Rdeča armada pa je osvojila Prago. Koliko zgodovine v enem samem dnevu! Pet let kasneje, leta 1950, je francoski zunanji minister Robert Schuman prebral deklaracijo, v kateri se je zavzel za oblikovanje evropske skupnosti za premog in jeklo, ki je prerasla v današnjo Evropsko unijo. Njena članica je od 1. maja (spet maj!) 2004 tudi Slovenija. Enega korakov proti članstvu je država storila 8. maja 1989 (in še enkrat maj!), ko je Tone Pavček na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Majniško deklaracijo in v njej zahteval suvereno državo slovenskega naroda. Pa bodi dovolj o zgodovini, na katero nimamo več vpliva in je ponavadi stvar intepretacije, včasih tudi ne povsem usklajene z dejanskim potekom stvari. Bolj od nje nas mora zanimati prihodnost.

Kot se kaže, ta ni povsem bleščeča. V Sloveniji nam sicer ni hudega, živimo razmeroma zelo dobro, gospodarski kazalniki so še vedno spodbudni, prav te dni je v javnost prišla številka o novem mejniku pri številu brezposelnih - aprila jih je bilo v Sloveniji manj kot 74.000. A kriza se napoveduje - nazadnje jo je te dni ponovno resno napovedal slovenski ekonomist, ki dela v ameriški centralni banki, Egon Zakrajšek. A krize so minljive, premagljive. Boleče, a še vedno minljive. Tisto, kar se nakazuje v evropski politiki, pa ni nujno minljivo, vsaj ne v kratkem. Evropska unija kot prostor miru, sožitja, strpnosti in napredka, v katero smo vstopili pred 15 leti, je vedno bolj le še lep spomin. Neskončni brexit, razvojni in vplivnostni primanjkljaj Unije ter odsotnost državniških avtoritet, katerih mnenje bi zunaj bruseljskih hodnikov kaj prida veljalo in ki bi se suvereno kosale s Trumpom, Putinom, Erdoganom ali Ši Džinpingom, so ilustracija tega, kje smo. Vse to ustvarja idealen prostor za razrast avtoritarističnih političnih praks, ki jih ne gre podcenjevati. Oblasti na Madžarskem in Poljskem so našle močne somišljenike v Italiji, Nemčiji, Avstriji, Franciji, na Nizozemskem, skupaj tvorijo vse močnejšo smer, po kateri gre tudi tukajšnja Domovinska liga. Obstajajo ocene, da bodo na evropskih volitvah močno povečali svoj vpliv v Bruslju oziroma Strasbourgu. To ni dobro. Kdor jim zares prisluhne, bo videl, zakaj.

Evropska unija kot prostor miru, sožitja, strpnosti in napredka, v katero smo vstopili pred 15 leti, je vedno bolj le še lep spomin.


Preberite še


Najbolj brano