Začetek konca? Konec začetka!
To ni konec. Ni niti začetek konca. Je pa morda konec začetka.
Tako modro je Winston Churchill bodril Britance leta 1942, v tretjem letu nacističnega napada na svet.
“Kriza, ki jo povzroča epidemija, sega dlje od (ne)razumnih vladnih ukrepov, njihovega (ne)spoštovanja in čakanja na menjavo vlade.”
Čeprav pandemija ni vojna in obojega niti po psihološki plati ne gre primerjati, je citat zelo uporaben tudi za današnje pandemične razmere.
Kriza, ki jo je s seboj potegnila epidemija, je precej globlja in sega dlje od (ne)razumnih vladnih ukrepov, njihovega (ne)spoštovanja, čakanja na cepivo in menjavo vlade.
Gre za tiste vrste krizo, ki - tako kažejo podatki - posega na čisto vsa področja človekovega življenja. V ekonomskem smislu razžira gospodarstvo, v socialnem odnose med ljudmi in v psihološkem vse tisto, kar je do sedaj veljalo za normalno in samoumevno.
Še huje je, da so vsi ti vidiki med seboj prepleteni in se naslanjajo eden na drugega kot domine, ki popadajo takoj, ko zrušimo prvo. Če se, denimo, poruši ekonomska stabilnost podjetja, se z izgubo dela sesuje materialni status posameznika, kar pripelje do psihosocialnih stisk, podkrepljenih z zapovedano socialno distanco. Od tod do povečanja raznih oblik odvisnosti in nasilja pogosto ni velik korak.
Prav zato je v takšnem obdobju (ki v zgodovini Slovencev ni ne prvo, še manj zadnje) pomembna dobro delujoča država, ki je zmožna zagotoviti potrebne javne storitve za vse, ki v njej živijo.
Ali je naša država to storila?
S protikoronskimi paketi je gotovo omilila bolj drastične posledice krize. Tudi na področju socialnega varstva je postorjenega marsikaj dobrega, tako pri blažitvi finančnih kot duševnih stisk, ravnanja z ranljivejšimi skupinami, med katere sodijo starejši, invalidi, brezdomci... V drugih sistemih, kot sta zdravstvo in izobraževanje, pa gre verjetno izpostaviti tudi dobro organiziranost in pripravljenost zaposlenih, ki skrbijo, da sistema ne zdrsneta po negativni spirali covidne neučinkovitosti. Vsekakor ne gre izvzeti pomoči civilne družbe, civilnih zaščit, krajevnih skupnosti, posameznikov.
Še pomembneje kot trenutna pomoč pa je tudi zavedanje, da ta pomoč ne sme biti zgolj začasna. Da posledice tako globoke krize ne odidejo tako hitro kakor preskok v novo in pozaba starega groznega leta 2020.