Za nov kolesarski skok v višave

Danes se bo na dirki po Italiji začelo pisati novo poglavje slovenske kolesarske zgodovine. Ali bo za Primoža Rogliča, ki velja pred startom za enega glavnih favoritov v skupnem seštevku, tudi konec pravljičen oziroma rožnat, bomo izvedeli najkasneje 2. junija, ko bo po tritedenskem maratonu končan 102. Giro.

Že podatek, da je dirka doživela več kot sto ponovitev, nazorno priča, da gre za športno zgodbo velikih razsežnosti in bogate tradicije, ki je trdno zasidrana v narodno zavest naših zahodnih sosedov. Primorci smo jo sprva spoznavali prek malih zaslonov italijanske državne televizije, ko še nismo imeli slovenskega kolesarja v karavani. Kaj šele posameznika, ki bi se potegoval za etapno zmago ali krojil vrh v skupnem seštevku. To so bili pač drugi (kolesarski) časi, v katerih je še veljala izrazita delitev na profesionalce in amaterje.

Ko je bil na zadnji dirki po Franciji v ospredju na slovitih vzponih in vrtoglavih spustih, so že vsi poznali ozadja Rogličeve preobrazbe.

V osemdesetih letih so se postopno začele odpirati tudi kolesarske meje. Vinko Polončič, Primož Čerin, Jure Pavlič in ne nazadnje tudi Idrijčan Valter Bonča so orali ledino na Giru ter na posameznih etapah potrjevali slovensko dovzetnost za kolesarstvo. V prvi vrsti pa so seveda morali poskrbeti za moštvene favorite, povečini italijanske kolesarje. Vsi za enega, eden za vse, je vodilo, ki je bilo v kolesarstvu aktualno pred stoletjem in je še zdaj.

Vloga pomočnika je v dojemanju športne javnosti neredko podcenjena, a brez kakovostne, usklajene in zavzete ekipe, v kateri so vloge jasno porazdeljene, se lahko tudi najboljši kolesar na svetu obriše pod nosom za zmago na etapnih dirkah. Tega se dobro zavedajo vsi moštveni kapetani, tudi Roglič, ki ob slehernem uspehu najprej poudari odlično delo ekipe in klubskih kolegov.

Rogličeva zvezda je na elitni ravni kolesarstva prvič zasijala na uvodni etapi Gira 2016, ki se je prav tako kot letošnji začel s prologom. Ko je bil na zadnji dirki po Franciji v ospredju na slovitih vzponih in vrtoglavih spustih, so že vsi poznali ozadja Rogličeve športne preobrazbe. Z etapnima zmagama in lanskim četrtim mestom v skupnem seštevku Toura, ki v globalnem svetu kolesarstva velja za dirko vseh dirk, je občutno premaknil slovenske kolesarske meje. Letošnji dosežki pa so še povečali pričakovanja. Upajmo, da mu bo tudi na Giru uspel polet v višave. Z zmagovitim doskokom v telemark.


Najbolj brano