Vilenica izgublja kraški jaz

V ponedeljek se bo začel 34. mednarodni literarni festival Vilenica. No, ni 34. festival, ker je imel na začetku in še vrsto let zatem nekoliko “višji” status mednarodne literarne nagrade. A to ni edina sprememba, ki jo je literarna Vilenica doživela v 34 letih. Za njeno izvorno domače okolje, Vilenico in Kras, je ključna sprememba ta, da je vse manj kraška. Letos komaj še kaj.

Prvo in za njo desetine vileniških srečanj so uradno in slovesno začenjali v Lipici ali drugje na Krasu, letos se bo mednarodni festival z Vilenico v imenu začel v ljubljanski Drami.

Toda vse kaže, da so ljubljanski egi v zadnjem obdobju prevladali. Tudi zato, ker so kraški oslabeli.

Tudi vsebinski in miselni vrhunec mednarodnega srečanja, osrednji vileniški disput, ki so ga kasneje preimenovali v okroglo mizo, je bil dolga leta na Krasu - v Sežani ali Lipici -, letos bo v Ljubljani, v klubu Cankarjevega doma.

Na Krasu ostajajo le še eno od številnih literarnih branj, podelitev nagrade Srednjeevropske pobude in zaključna prireditev s podelitvijo nagrade v Vilenici. A tudi slednja bo letos brez kraškega pridiha, čeprav se je v preteklosti izkazalo, da Kras premore veliko vrhunskih kulturnih ustvarjalcev in da je tudi to tisto, kar daje mednarodnemu dogodku pristno lokalno identiteto, cenjeno tudi med udeleženci. Seveda mednarodni literarni festival ali nagrada ni prireditev, ki bi temeljila na lokalni folklori, daleč od tega. A vez s prostorom, po katerem nosi ime, bi vendarle morala ostati, če želi imeti svoj ego (če se navežemo na osrednjo temo letošnjega srečanja).

Toda vse kaže, da so ljubljanski egi v zadnjem obdobju prevladali. Tudi zato, ker so kraški oslabeli.

Kmalu zatem, ko je mednarodna nagrada Vilenica shodila in postala prepoznavna, so se začele krepiti težnje, da se njeno težišče preseli v Ljubljano. A jih je kraški partner, Kulturno društvo Vilenica, dolgo uspešno brzdal. V zadnjih letih pa temu ni bil več kos.

Letošnja Vilenica bo tako večinoma ljubljanska. Če se bo ta trend še stopnjeval, se bo postavilo vprašanje, ali je ime Vilenica sploh še upravičeno.

Morda pa bo prav nasičenost z ljubljanskimi dogodki pripeljala do ugotovitve, da z izgubljanjem kraškega jaza svoj jaz izgublja celotna prireditev. In da se zato mora - če se še enkrat navežemo na letošnjo temo - literarna Vilenica spet vrniti k sebi.


Najbolj brano