Spet sosedsko s sosedi
Obisk italijanskega zunanjega ministra v Ljubljani je bil del serije obiskov Luigija Di Maia v sosednjih državah, s katerimi skuša zagotoviti Italiji sprostitev državnih meja in predvsem obiske turistov iz vse Evrope. Vse ostalo je bilo na ravni spoznavnega diplomatskega srečanja, zato je obisk v italijanskih medijih minil praktično neopazno.
Sestanek je bil v vsakem primeru dobrodošel, saj je bil to njun prvi neposredni stik, na nek način pa tudi potreben, saj se je, denimo, koordinacijski odbor ministrov, ki na operativni ravni skrbi za sodelovanje, zadnjič sešel leta 2017. Nasploh je medla in nekompetentna politika zadnjih dveh zunanjih ministrov, Erjavca in Cerarja, Slovenijo pahnila na obrobje evropskih držav, tudi odnosi z Italijo so bili potisnjeni ob stran. Novi minister Anže Logar ima sicer možnost, da slovensko zunanjo politiko normalizira, a se očitno želi približati državam višegrajske četverice, kar seveda ne predstavlja vrnitve v “jedrno Evropo”.
Zamere in manjše praske ne bi smele vplivati na proces vračanja Narodnega doma v Trstu.
Kakorkoli, Slovenija je delno ugodila italijanski prošnji za popolno odprtje meja, saj naj bi bil 15. junij dogovorjen datum tudi na evropski ravni. Državi sta zaveznici pri snovanju protikriznega finančnega paketa, za katerega se je najbolj prizadevala prav Italija. Po drugi strani pa se ne bomo mogli izogniti zameri ob tem, da Slovenija za razliko od drugih držav Italiji ob krizi ni poslala nobene solidarnostne pomoči. Prav tako je Slovenija zaprla nekatere mejne prehode ne da bi obvestila sosede, na nekatere je celo nasula gramoz. S prijateljsko državo se tako ne ravna, zaprtje meje se lahko doseže tudi na diplomatsko in kulturno bolj primerne načine.
Takšne praske ne bi smele vplivati na proces vračanja Narodnega doma v Trstu. Noben od ministrov v soboto ni mogel zatrditi, da bo ob stoletnici njegovega požiga, 13. julija, res podpisan sporazum oziroma protokol o vrnitvi te stavbe slovenski narodni skupnosti. Do tega, da bodo tržaški Slovenci upravljali z Narodnim domom, je še dolga pot, na njej bo še mnogo čeri. A iz daljave se dozdeva, da je namen italijanske države iskren, k temu jo zavezuje tudi lasten zakon. Res pa je, da v podzavesti vedno čepi črv dvoma o tem, da se do oblasti dokopljejo politiki, ki bi v tem dejanju lahko kovali politični dobiček. Podobni tistim, ki so nedavno za praznik razglasili dan osvoboditve mesta izpod jugoslovanske zasedbe.