Ribogojnice se borijo s covidom
Komentarji
15. 02. 2021, 05.55
, posodobljeno: 15. 02. 2021, 21.37
Novi koronavirus je zelo prizadel ribiške družine in ribogojnice. Prihodek od ribiškega turizma je upadel za več kot polovico, v primeru tolminske ribiške družine za dve tretjini. Ribogojnice so izgubile povprečno 60 odstotkov prodaje, tolminska Faronika, v lasti ribiške družine, dramatičnih 80 odstotkov. Ker so obremenjeni še s posojili za odplačilo gradnje objekta na Tolminki, pričakujejo razumevanje in pomoč države.
Ribiške družine in ribogojska branža so v iskanju izhoda iz posledic epidemije v glavnem prepuščeni sami sebi. Država je sicer prepolovila koncesije, na splošno se do tega sektorja obnaša mačehovsko. Pobude Ribiške zveze Slovenije in Kmetijsko gozdarskega zavoda z odsekom za ribogojstvo niso naletele na odprta ušesa. Upajo, da jih bodo upoštevali v pripravi devetega svežnja proti korona ukrepov.
Ribogojci skupaj s Faroniko opozarjajo, da ne morejo uveljavljati ukrepa čakanja na domu, saj je treba ribe dnevno hraniti.
Na kmetijsko gozdarskem zavodu poudarjajo, da bi morali tudi ribogojce in školjkarje obravnavati enako kot nosilce kmetijskega gospodarstva in ne kot samostojne podjetnike oziroma gospodarske družbe, saj enako kot kmetje delujejo v primarni pridelavi hrane. Predlagajo nadomestitev izpada prihodka in kritje variabilnih stroškov. Pristojno ministrstvo za kmetijstvo opozarjajo, naj takoj izpelje široko promocijsko akcijo za nakup rib iz lokalnega okolja, da bi vsaj delno omejili uvoz cenejših iz tretjih držav.
Ribogojci skupaj s Faroniko opozarjajo, da ne morejo uveljavljati ukrepa čakanja na domu in državne povrnitve 80 odstotkov plače, saj je treba ribe dnevno hraniti in še marsikaj postoriti. Faronika, denimo, ne sme odpuščati, ker je bil to pogoj ob najemu evropskega posojila za gradnjo upravne stavbe s predelavo rib in bazenov. Čaka jih posodabljanje s ciljem širitve proizvodnje. Poleg tega imajo še veliko odgovornost vzrejanja avtohtone soške postrvi in šarenk za pod trnek domačim ribičem in ribiškim turistom.
Ob vseh težavah je povsem nerazumljivo, da jih je država pustila na cedilu pri povračilu škode, ki so jo v plemenskih jatah lipana in soške postrvi pred dvema letoma dokazano povzročile vidre. Kljub temu da so škodo ocenili pooblaščenci ministrstva za kmetijstvo, jim jo zdaj oporekajo in za ribe ponujajo 40-krat manj, kot so selekcionirane plemenke vredne.