Odprto pristanišče in zaprte meje

Če ste jih pa v Sloveniji odgnali, kaj naj bi, so prišli v Trst. Tako nam je v pogovoru ob robu včerajšnjega podpisa dogovora med Madžarsko in Italijo navrgel Zeno D'Agostino, prvi mož tržaške pristaniške uprave.

Vrh tržaške pristaniške uprave je zadnjih nekaj let odlično odigral svoje karte. Še pred tremi leti, denimo, med pristaniščem Trst in Madžarsko ali nazaj ni peljal niti en reden tovorni vlak, zdaj jih naštejejo po 28 na teden. Letni pretovor za Madžarsko v tržaškem pristanišču pa se je povzpel na dva milijona ton - ravno toliko kot v Luki Koper.

Madžarska je pač hotela pridobiti dostop do morja in v Trstu, kjer imajo za to dovolj prostora, so jim ga omogočili.

Včeraj so v Trstu oznanili, da je njihovo pristanišče postalo logistična platforma za Madžarsko. Država bo na območju Žavelj kupila 32 hektarjev veliko zemljišče s 300-metrsko obalo ter v nekaj letih tam zgradila pristaniški in logistični terminal. Tako da je s tem dejansko konec slovensko-madžarskega dogovarjanja glede vlaganja v drugi tir v zameno za zemljišče na območju koprskega pristanišča za časa Cerarjeve vlade.

Madžarska je pač hotela pridobiti dostop do morja za izvoz blaga svojih podjetij in v Trstu, kjer imajo za to dovolj prostora, so jim ga omogočili. Dogovor ima pri sosedih pomemben politični “žegen”, tako da sta podpis prišla pospremit podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini in madžarski zunanji minister Peter Szijjarto.

A ravno s tem je zgodovinski posel padel globoko v drugi plan zanimanja. Szijjarto je povedal zelo malo o pristanišču, zelo veliko pa je govoril zavezništvu in prijateljstvu med Madžarsko in Italijo ter njunem skupnem odnosu do Bruslja. Pa o tem, kako imata obe državi enako vizijo Evrope močnih držav, močnih narodov ... In kako ravno zaradi tega obe napadajo bruseljski birokrati. Szijjarto je povsem šokiran, je dejal, kako napadajo Salvinija, ki z zapiranjem pristanišč in meja brani varnost Italijanov ...

Isti ljudje so za isto mizo po eni strani govorili, kako je prost pretok blaga med državami najpomembnejši razvojni impulz, kar je temeljni evropski postulat. Po drugi strani pa so se zavzemali za povsem neevropsko postavljanje ograj in zapiranje meja. To je svojevrstna slika današnjega časa.


Preberite še


Najbolj brano