Ni vseeno, kdo, kje in zakaj vpije

Fidesov poziv k spoštovanju standardov in normativov iz modre knjige po slabem tednu razgalja ključne slabosti v zdravstvu: zdravnikov je premalo, Fidesovi standardi so postavljeni prenizko, organizacija dela v javnih ustanovah šepa ali je slaba.

O pomanjkanju zdravnikov je govora že dve desetletji, a se prav nič ne spremeni. Kljub dodatnim razpisom nekaterih specializacij, kljub zamenjavam na vrhu zdravniške zbornice (odgovorne za razpise), kljub še eni medicinski fakulteti za izobraževanje več novih zdravnikov in kljub večjemu posluhu zavarovalnice ZZZS za financiranje dodatnih ambulant ter timov.

Da so Fidesovi standardi prenizko postavljeni, meni vse več družinskih in drugih zdravnikov, koder je naval največji.

Težko bo popraviti pretekle napake zbornice glede razpisov specializacij. Da se to še kar dogaja, opozarjajo nekateri direktorji zdravstvenih domov s periferije. Ugotavljajo, da zbornica njihovih potreb še vedno ne upošteva in razpise še naprej omejuje. Natančneje: razpisuje le toliko posameznih specializacij, za kolikor se že vnaprej potiho dogovori z nekaterimi vplivnimi zavodi, med njimi tudi z zasebnimi.

Še vedno mladi zdravniki bežijo tudi v tujino. Preprosta kmečka pamet se resno sprašuje, zakaj država to dopušča. Zakaj ne uzakoni zaveze, da mora vsak zdravnik, ki ga izobrazi (študij in specializacija sta brezplačna - v breme države), nato vsa ta leta državi povrniti z delom doma.

Posebno poglavje so Fidesovi standardi. Da so ti prenizko postavljeni in nerealni, ugotavlja vse več zdravnikov iz prakse. Zlasti iz osnovnega zdravstva in iz tistih specialističnih ambulant, kamor bolniki dobesedno derejo. Znano je, zakaj - dobro vedo, kdo ima ugled in sloves. Zato so pri teh zdravnikih vrste najdaljše.

Je pa Fidesov ukrep sprožil še eno nepričakovano posledico: razgalil je pomanjkljivosti organizacije dela v javnih zavodih. Res sicer zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva ne odreja več krovni pravilnik. Imajo pa zato direktorji pristojnost to določiti sami. Tudi v obliki večizmenskega dela in ne le zgolj v obliki nadur. Pa tudi kot dežurstvo, stalna pripravljenost ... To pa je, kot kaže, očitno vroč kostanj, saj je znano, da se dela v turnusih mnogi radi otepajo. Raje bi nadure.

Zato ni vseeno, kdo, kje in zakaj vpije, da je v zdravstveni politiki prav vse vse bolj narobe.


Najbolj brano