Naftne igre
Napovedi o tem, kako se bodo v prihodnjem obdobju gibale cene energentov, niso najbolj optimistične. Kdor je v torek zvečer na Odmevih prisluhnil ekonomistu Bogomirju Kovaču, se je najbrž vsaj v mislih prijel za glavo. Trenutne cene surove nafte se namreč gibljejo v okolici stotih ameriških dolarjev za sodček, povsem realna napoved je, da bo cena skočila na 140 do 160 dolarjev za sodček, ni pa povsem izključen skok na celo 200 dolarjev, čemur smo v preteklosti v času naftnih šokov že bili priča. Pogled nazaj razkrije, da smo nekoč živeli skoraj v raju: leta 2020 je bila povprečna cena sodčka po Kovačevih navedbah nekaj več kot 30, lani pa približno 60 dolarjev.
Da prav veliko bolje v bližnji prihodnosti ne bo, zdaj napoveduje še poziv predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen k uvedbi embarga držav članic Unije na uvoz ruske nafte. Za surovo nafto predlaga šestmesečno prehodno obdobje, za naftne derivate pa se bo to izteklo konec leta. Analitiki sicer mirijo, da se ne gre bati novih odbojev navzgor, a povsem brez vpliva na ceno najbrž ne bo šlo. Evropa je močno odvisna od uvoza ruske nafte, Slovenija sicer manj, zato bo treba iskati nove energetske vire. Na kratki rok to seveda ne gre, sprememba energetske podobe neke države je dolgotrajen proces, zato bomo konec leta zelo verjetno priča solidarnostnim razporeditvam na notranjem trgu EU. Tisti, ki bi jih embargo manj prizadel, bodo določene količine nafte lahko pošiljali državam, ki so bolj odvisne od ruskega uvoza.
Evropa je močno odvisna od uvoza ruske nafte, Slovenija sicer manj, zato bo treba iskati nove energetske vire. Na kratki rok pa to seveda ne gre.
Vprašanje tudi je, ali bo umanjkanje evropskega povpraševanja zadalo usodni udarec ruski agresiji na Ukrajino, ki jo v veliki meri financirajo prav z denarjem od nafte. To je namreč končni cilj. Povsem brez posledic najbrž ne bo, a ne gre pozabiti, da ima Rusija na vzhodu vsaj neskončen trg Kitajske, če nekdanjih sovjetskih srednjeazijskih držav niti ne omenjamo. Že na kratek rok tako Rusija najbrž lahko nadomesti umanjkanje evropskega trga.
Poziv Ursule von der Leyen pa napotuje na še en razmislek, tistega o enotnosti Evropske unije. Madžarska je že napovedala vložitev veta na takšno odločitev, zadržani so tudi Slovaki, najbrž ni naključje, da obe državi sodita med najbolj odvisne od uvoza ruske nafte v vsej Uniji, Slovaška je celo na samem vrhu. Ob tem pa ne gre pozabiti tudi na to, da madžarski premier Viktor Orban že dolgo velja za glavnega Putinovega zaveznika v Uniji. Na koncu se bo najbrž končalo tako, da bosta državi, pa še kakšna najbrž ob njiju, izposlovali podaljšano prehodno obdobje in obveljali za malce bolj enaki med enakimi.