Mi vsi smo Kris

Krisova družina je odletela čez lužo, z dobrimi mislimi in iskrenimi željami cele države. Čudno, ampak resnično: ob zgodbi tega dečka je celo naš pregovorno prepirljiv narod v sebi uspel zatreti vzgib po cinizmu. V tem smislu ne drži samo, da je Slovenija nekaj naredila za Krisa, ampak tudi, da je družina s svojo občudovanja vredno voljo veliko naredila za Slovenijo.

Državljani so bili v minulih mesecih, ko jih je združevalo zbiranje dobrodelnih prispevkov, jezni na sistem. In to upravičeno. Racionalne razlage, statistika in številke nam nikoli ne bi smele preprečevati, da naredimo korak nazaj in se obrnemo k najbolj temeljnim civilizacijskim vrednotam. Če hočemo živeti v humani družbi, mora imeti otrokovo življenje prednost. Vedno, brezpogojno. Ne glede na katerikoli zakon ali pravilnik. Zgodba o zdravilu zoper spinalno mišično atrofijo je ena od tistih, v kateri je bilo ljudstvo modrejše od svojih oblastnikov. Ne prva ne zadnja.

Če hočemo živeti v humani družbi, mora imeti otrokovo življenje prednost. Vedno, brezpogojno. Ne glede na katerikoli zakon.

Ampak čeprav so trenutki, ko je treba pozabiti nanje, se številke prej ali slej vrnejo. Naj to zveni še tako kruto: nakazati deset dobrodelnih evrov ni tako težko, sodelovati v množični ganjenosti tudi ne, se prepuščati jezi in kazanju s prstom še manj. Poiskati rešitve, ki bodo izboljšale naš zdravstveni sistem, pa je. Prekleto težko. Če bi na referendumu spraševali, ali želimo zdravstvo, ki ne bo pustilo na cedilu nobenega bolnega otroka, ki bo lahko še naprej nudilo vrhunske storitve, a si ga bodo kljub temu lahko vsi privoščili, ki bo gospodarno, a v tesnem stiku z najnovejšimi znanstvenimi odkritji in bo imelo dovolj visoko usposobljenih zdravnikov, medicinskih sester in drugega osebja v dobro opremljenih, varnih in udobnih stavbah, bi vsi glasovali za.

Ampak kako bi glasovali, če bi nas vprašali, ali smo za povišanje prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje? Za prispevek ob prvem obisku zdravnika? O čem razmišljamo, ko nam v ambulanti desetič dajejo blokado za bolečine v križu in vemo, da nismo telovadili? Ko čakamo na ultrazvok trebuha, čeprav je zelo verjetno, da bi pekoča zgaga izginila ob pravilni prehrani in zmanjšanju stresa? O tem, da porabljamo skupne zaloge? O tem, da bo zmanjkalo denarja in časa za druge? Ne. Pa bi morali.


Najbolj brano