Le šolani lipicanci so Lipici v čast
Lipicanec iz Lipice so v Kobilarni Lipica naslovili letošnjo prodajo odvečnih konj, prvo, ki bo, upajmo, izpeljana transparentno. Smiseln naslov, saj seveda ni vseeno, ali je lipicanec vzgojen v Lipici ali kateri drugi kobilarni.
A lipicanci iz Lipice že nekaj desetletij niso več sinonim za vrhunske konje te pasme. Častitljiv rodovnik in genski material žrebcev in kobil sta seveda prvi pogoj, ne pa zadosten. Z žrebeti in kasneje konji in kobilami je treba delati. To pa v Lipici počno šele zadnjih deset let, potem ko je nadzorni svet pod vodstvom tedanjega predsednika Igorja Trebca leta 2009 s pomočjo notranje revizije ugotovil, da se s kar 166 konji, ki bi morali biti v delovnem treningu, šolanju, testiranju ..., ni ukvarjal nihče. Tedanjega direktorja Matjaža Pusta, ki se je tem očitkom izmikal, je kmalu nasledil Tomi Rumpf in leto kasneje so po desetih letih “spanja” v Lipici spet opravili delovni test kobil.
Danes je čreda lipicancev velika kot še nikoli doslej, zato Lipica viške lahko prodaja. Jedro pa mora dvigniti na mnogo višjo raven.
Od takrat dalje je to redna rutina, ne glede na direktorje in direktorico, ki so se zamenjali na čelu Lipice. Nobenega bistvenega napredka pa ni bilo doseženega pri šolanju konj, čeprav smo se v zadnjih desetletjih naposlušali obljub, da se bo to zgodilo, tudi o konjeniški akademiji.
Vodstva, ki so prihajala, pa tudi strokovna vodstva in strokovni sveti, kjer kljub menjavam vsa leta ostaja isto jedro, so naredila nekaj (tudi slabih) poskusov, večinoma pa sta se vodstvo in lastnica - država - ukvarjala z drugimi problemi Lipice: gostinstvom, turizmom, infrastrukturo in kadri.
Država je v zadnjem desetletju, tudi s pomočjo evropskega denarja, temeljito obnovila skoraj vse, kar je za Lipico bistveno: hleve, poti, hipodrom, čistilno napravo, napeljave ... Poskrbela je tudi za zgledno veliko čredo konj. Danes je 427-glava čreda lipicancev velika kot še nikoli doslej, zato Lipica viške lahko prodaja. Jedro pa mora dvigniti na mnogo višjo raven. Potem bo tudi viške prodajala po višjih cenah. Za to pa mora pospešeno vlagati v šolanje konj. Medtem ko se je prej sklicevala na to, da v javnem zavodu ne more dovolj plačati jahačev, z novo pravno obliko pogoje za to ima.
Zdaj torej ni več izgovorov, da to izpelje in vstopi v novih 440 let zgodovine z vrhunsko izšolanimi konji in jahači, kot se za “dvorno” kobilarno spodobi.