Krizni resor, ki ni obroben

Včeraj točno opoldne so bile politične (in tudi laične) oči Evrope uprte v novo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je predstavila seznam članov bodoče komisije in resorje, ki jim jih je dodelila. Do zadnjega trenutka je bilo vse v zraku, slovenskemu kandidatu Janezu Lenarčiču so pripisovali različne resorje, od pomorstva in ribištva do širitve.

Resor za krizno upravljanje, ki ga je dobil Lenarčič, je bil v prvem trenutku presenečenje. Že hitra analiza je pokazala, da bo področje od novega komisarja, ki ima mednarodne izkušnje, terjalo veliko znanja in sposobnosti usklajevanja na terenu. Ta pa je lahko zaradi svoje občutljivosti zelo spolzek.

Slovenija se je že v preteklosti pogosto odzivala klicu na pomoč iz tujine, ne le iz Evrope, pač pa tudi z različnih koncev sveta.

Odzivi so različni, kar ni nepričakovano. Vendar to, da je bil resor omenjen med zadnjimi, ne more biti merilo za pomembnost. Vključuje namreč področje evropske civilne zaščite in humanitarne pomoči, ki terja hitro odzivanje. Vključuje podnebne spremembe z naravnimi nesrečami vred, konflikte, ki lahko vodijo v humanitarne krize, kar naši državi ni neznano. Spomnimo se zadnje četrtine leta 2015 z velikim valom beguncev, številnih naravnih katastrof, ki so terjale veliko stopnjo usposobljenosti in humanitarnosti.

Slovenija se je s svojimi izkušenimi strokovnjaki že v preteklosti pogosto odzivala klicu na pomoč iz tujine, ne le iz Evrope, pač pa tudi z različnih koncev sveta. Da je prav to področje naši državi blizu, priznava tudi Lenarčič in dodaja, da je dodelitev resorja za krizno upravljanje svojevrstno priznanje Sloveniji. V kolikšni meri bo Lenarčiču uspelo slovenski “recept” razširiti v evropski prostor in širše pa bo, ob globalnih izzivih in dogajanjih, vidno že v prihodnjih mesecih. Veliko bo odvisno tudi od denarja, ki ga bo imel na voljo.

Res je, morda je resor za krizno upravljanje na prvi pogled manj pomemben in privlačen kot nekateri drugi. Morda pa so tudi veliki evropski igralci prav na tem področju zaznali pomembno vlogo naše majhne države. Ne pozabimo, Ursula von der Leyen prihaja iz Nemčije, kjer so v letu 2015 podrobno spremljali, kako v naši državi obvladujemo begunski val in humanitarno krizo. Manj logično (ali pa ne) je sicer, da je na primer Hrvaška dobila resor za demokracijo in podpredsedniško mesto v Evropski komisiji, a to je že “višja” politika.


Preberite še


Najbolj brano