Ko je edini smisel administracija ...
Kako preprosto: zdaj osebni zdravnik pošlje bolniški list podjetju po elektronski poti in ni več treba posebej ponj ter za to izgubljati časa! Tako ob novosti, ki jo zdravstvo in zavarovalnica ZZZS uvajata od letošnjega prvega delovnega dne, menijo mnogi. Priročno za bolnike, delodajalce, ki ga “snamejo” iz povezanega sistema, in za zavarovalnico ZZZS, ki ga je izumila in ga upravlja.
Novost naj bi polno zaživela že februarja. Na prvi pogled je to velika pridobitev. Hkrati izbija vprašanje, ali je res tudi velika poenostavitev za vse deležnike. Zagotovo ni za osebne zdravnike, specialiste družinske medicine, ki zdaj zaradi tega izgubljajo dragoceni čas. Postopek od njih namreč zahteva zapleteno izpolnjevanje elektronskega dokumenta. Vanj lahko vstopijo le, ko se uspejo prebiti čez vrsto šifer in z vrsto gesel. Čas, ki ga za to porabijo, odžira čas za delo z bolniki! Izkušnje že navajajo, da porabi zdravnik za izpolnitev tega dokumenta dodatne tri do štiri minute; po starem prej največ minuto! Način tega administrativnega opravila je izvedljiv le, ko so povezave z ZZZS brezhibne in ko ne gre za zapleten, izjemni primer. Teh pa ZZZS, ki je ta program izumila, ni predvidela, saj se njenim informatikom ne sanja, s čim in kom vse imajo opraviti zdravniki. Ob zapletenih primerih se zatakne in izstavitev dokumenta sploh ni možna ...
V ZZZS vladata birokracija in administriranje. Edini smisel dela in zdravljenja je administriranje na vse načine.
Res bodo v ZZZS sistem še dopolnili, upoštevaje izkušnje in pripombe zdravnikov. Kaže pa, da ga ne bodo izboljšali tako, da bi bilo čim manj administriranja in bi bili ti postopki čim preprostejši ter krajši. Tega očitno ne znajo in tudi nočejo. V ZZZS namreč vladata birokracija in administriranje. Bolniki so le primeri, postopki stroški. V tem ustroju je edini smisel dela (in tudi zdravljenja) administriranje na vse načine. Zato ne presenečena, da novosti, ki jih uvaja, niso v duhu sodobnega časa, ampak temeljijo na čim bolj zapletenih birokratskih postopkih. Ni jim mar, da s tem dodatno obremenjujejo družinske zdravnike, ki jih je že tako vse manj. Da se morajo ti namesto z bolniki ukvarjati z administracijo. Da se tudi zato za to delo mladi zdravniki skoraj več ne odločajo.
Zdrava pamet se sprašuje, kako se lahko cilj - posodabljanje - mimogrede sfiži v vse hujše administriranje. Kot da bi radi odgnali še tiste zdravnike, ki delajo.