Kako obvladati rast
V Posočju - pa ne le tam, pač pa v številnih drugih netradicionalnih turističnih destinacijah tudi - v zadnjih petih letih opažajo, da število gostov neprestano narašča. Razlogi so na dlani: neokrnjena narava, čista Soča, mikavna festivalska ponudba, gostoljubni ljudje in dobra hrana. Število nočitev se je povečalo od 400.000 do zdajšnjih okoli 800.000 s pričakovanjem, da jih bo kmalu blizu milijona. Je sploh kaj narobe?
Z rastjo pa vselej nastopi tudi izziv, kako jo obvladati. Kako goste nastaniti, kako jih nahraniti, kako jih brez prometnih zamaškov pripeljati na in z lokacije, kako za njimi odpeljati smeti in nenazadnje, kje naj parkirajo. Že lani so turistični delavci v Posočju zaznali problem in pojavila so se vprašanja, kako naj se domačini soočajo s turisti. Grob, odrezav, nezainteresiran domačin, ki v turistu vidi le hodečo denarnico, je pač najslabša možna reklama za destinacijo. Zaradi vse večje obremenitve nastaja turistična strategija, ki bo različne interese uokvirila v skupni načrt, ki bo povezal parkiranje ob rekah, plovbo po njej in vse ostale dejavnosti, ki so povezane z dolino.
Z rastjo vselej nastopi tudi izziv, kako jo obvladati. Posočje je na tej točki.
Tolminci so ugotovili, da bodo s parkirišči lahko urejali pritok turistov na najbolj kritičnih točkah, kot so Tolminska korita. Zato so se odločili za višje cene za parkiranje, ki se spogledujejo celo s tistimi v Ljubljani. Odločeni so, da bodo z višjim cenami v juliju in avgustu zmanjšali naval turistov v najbolj obremenjenih dveh mesecih. Tega jim ne gre vzeti za slabo. Če bi namreč parkiranje prepustili stihiji, bi jih tudi mediji upravičeno napadli, da ne ravnajo odgovorno. Če bi cena parkirne ure bila bagatelna, bi jim upravičeno očitali, da ne ravnajo gospodarno, saj da ne poberejo denarja tam, kjer bi ga lahko. In če bi ceno navili do neba, bi jim spet lahko očitali, da se gredo zaslužkarstvo najniže vrste. Skratka, težko zmagajo. A se vendarle da. Nikakor ne gre za spodbujanje odiranja turistov, takšna politika v zadnjih letih se sosednji Hrvaški že odbija v glavo, saj se turisti vračajo na tradicionalne destinacije, kot so Italija, Španija, Turčija, Grčija … Tega scenarija Posočju ne gre želeti - hkrati pa velja podpreti usmeritev, da poberejo denar tam, kjer je na voljo, in ga vložijo v razvoj.
Pa še nekaj je: vsak, ki nekaj prodaja, bo znal povedati: kupec ima resničen odnos do nečesa šele, ko ima občutek, da je za to plačal pošteno ceno. Ne visoke, pošteno pa.