Gospodarji na kopnem in morju naše morje varujemo. Vsaj simbolično.

Tridesetletnica naše edine vojaške pomorske enote je (bila) lepa priložnost za pregled stanja naše vojaške suverenosti. V podobnem stanju kot je naš edini mornariški divizion je tudi naša vojaška zmogljivost: s sicer visoko usposobljenimi strokovnjaki, vendar majhna in v širšem prostoru skoraj neznatna. Tako kot bi lahko z dvema ladjama branili naše morje, podobno bi lahko z našimi kopenskimi enotami branili naše ozemlje. Bolj težko, torej.

Ampak danes pač je, kar je, in imamo, kar pač imamo. Za tako stanje so krivi vsi dosedanji politiki, levi, desni, sredinski, tisti, ki vojski niso hoteli dati, in tisti, ki so vojski dali, pa so zraven sprožali še afere, ob katerih se bodo prerekale še naslednje generacije.

In naša generacija zagotovo ne bo doživela novega miselnega razsvetljenstva, ko države ne bodo več imele in ne potrebovale vojska. Mogoče bodo to doživele prihodnje? Kdo ve ...

Že zdavnaj so minili časi, ko so bile lahko države samozadostne. Na vseh področjih: prehranskem, energetskem, prometnem in tudi vojaškem. Kako so bile posamično vojaško močne, je lepo pokazala vojska nacistične Nemčije, ki je ob začetku druge svetovne vojne dirjala od vzhoda do zahoda in v kratkem času okupirala vso evropsko celino. Tako bi lahko do nekdanjih meja Varšavskega pakta danes zdirjal kakšen slaboumni ruski car, če države vzhodnega bloka nemudoma po padcu železne zavese ne bi stekle pod okrilje Nata. Če si hočemo priznati ali ne, Ukrajina je za svojo veliko sosedo pomenila neko nevarnost, dokler je še imela jedrsko orožje. Ko se mu je odpovedala, je v svoji soseščini postala ranljiva ...

Daleč od tega, da bi pameten človek v današnjem času navijal za vojaštvo, oborožitev in močne armade, ampak živimo v takšnem svetu, v katerem to še vedno nekaj velja. Žal. In naša generacija zagotovo ne bo doživela novega miselnega razsvetljenstva, ko države ne bodo več imele in ne potrebovale vojska. Mogoče bodo to doživele prihodnje generacije, kdo ve ... ampak mi zagotovo ne.

In ker se svet tako vrti, kot se vrti, je treba k svoji lastni in skupni varnosti tudi nekaj prispevati. Poljska je pred dnevi objavila, da bo proračun za vojsko povišala na za nas vrtoglave štiri odstotke bruto domačega proizvoda. Več kot ZDA in Grčija, ki so Natove največje vojaške potrošnice. Pri nas medtem že leta “farbamo” naše zaveznike, da se bomo nekoč morda res približali dvema odstotkoma.

In če se vrnemo v Ankaran ... tudi maloštevilni vrhunsko usposobljeni protiminski potapljači, pirotehniki na kopnem, izraelski hitri čoln in predelana ruska vojaška ladja lahko prispevajo v mozaik mednarodne varnosti našega morja. Če ne dejansko, pa vsaj simbolično.


Preberite še


Najbolj brano