Biti ali ne biti - zdrav
Prejšnji teden je minilo eno leto, odkar smo tudi v Sloveniji potrdili prvega okuženega s covidom-19. V tem času so skupno zabeležili več kot 194.000 okužb, umrlo je več kot 4000 ljudi. Epidemija je posegla v vse sfere in pore našega življenja, nenadoma smo se znašli v vrtincu, ki je do konca razgalil že prej nakazane težave v sistemih, v katerih delujemo in od katerih smo vsak dan odvisni.
Vsak od nas se je moral ob vseh težavah začeti učiti živeti z virusom, epidemija pa je še bolj brezkompromisno razgalila stanje v zdravstvu, ob katerem dobi glavobol še največji optimist. Delovanje sistema na meji kolapsa ob zahtevnem spopadanju z virusom ni spodbudna okoliščina na poti k družbi zdravja. Le veliki požrtvovalnosti zaposlenih, da delajo v izjemno zahtevnih razmerah in še več, se gre zahvaliti, da sistem sploh še deluje. Epidemija, ki je prinesla dodatne potrebe, je še podaljšala čakalne vrste in omejila že prej težko dostopne zdravstvene storitve. V številnih javnih zavodih na primarni ravni so morali zaradi kadrovske podhranjenosti ustaviti večino preventivnih dejavnosti za odrasle. Prekinjeno je sistematično spremljanje bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, čeprav so prav te vzrok za večjo smrtnost, prezgodnjo umrljivost in invalidnosti.
Epidemija je še bolj brezkompromisno razgalila stanje v zdravstvu, ob katerem dobi glavobol še največji optimist.
Če stroka opozarja, da jo skrbi preventiva in priznava, da sistem spremljanja kroničnih bolnikov ne deluje, kako zaskrbljeni naj bomo šele uporabniki. Očitno se nam ne piše dobro, analize pa kažejo, da klinična slika že zdaj ni najboljša. Zdravniki opozarjajo, da ljudje s kroničnimi obolenji kljub tudi hudim zdravstvenim težavam ne obiščejo zdravnika, ker se bojijo okužbe s covidom.
V zadnjem letu, zlasti pa z drugim valom epidemije, so se v vseh starostnih in socialnih skupinah povečale tudi stiske, ki so posledica negotovosti in strahu pred okužbo, izgubo službe, drugačnega načina življenja, večjih obremenitev, poslabšanih družinskih odnosov ... Vse to se kaže v naraščanju primerov anksioznih motenj, apatije, depresije, poskusov samomora, v stopnjevanju različnih oblik odvisnosti, nasilju ...
Posledice epidemije se bodo v zdravju ljudi poznale še leta, česar se morajo zavedati prav vsi, ki danes govorijo o družbi zdravja.